V času pred krizo so bila v poslovnem svetu zanemarjena mnoga etična načela in načela dobrega gospodarjenja. Na nove družbeno-ekonomske okoliščine se morajo ustrezno odzvati tudi visokošolske ustanove, še posebej velik je izziv za poslovne šole, ki morajo postati bolj družbeno odgovorne institucije, hkrati morajo izobraževati ter oblikovati bodoče podjetnike in menedžerje.
Zato smo na DOBA Fakulteti med našimi študenti izvedli anketo o poslovnih vrednotah v slovenskih podjetjih. V anketi je sodelovalo 578 izrednih študentov. Anketiranje je potekalo med 17. in 28. marcem 2010.
Skladnost poslovnih vrednot z načeli družbeno odgovornega ravnanja v poslovnem svetu
Družbeno odgovorno ravnanje pomeni odgovorno ravnanje do zaposlenih, poslovnih partnerjev, strank/potrošnikov, širše družbe in do naravnega okolja. Skoraj 60 % anketirancev ocenjuje, da so poslovne vrednote podjetij, v katerih so zaposleni, precej oziroma povsem skladne z načeli družbeno odgovornega ravnanja. Takih, ki ocenjujejo, da se poslovne vrednote v »njihovih« podjetjih le malo skladajo oziroma da se sploh ne skladajo z načeli družbeno odgovornega ravnanja, je samo dobrih 10 % (graf 1).
Graf 1: V kolikšni meri so poslovne vrednote podjetja, v katerem ste zaposleni,
skladne z načeli družbeno odgovornega ravnanja v poslovnem svetu?
Prisotnost in pomembnost posameznih poslovnih vrednot v podjetjih
Anketiranci so ocenjevali tudi prisotnost oziroma pomembnost posameznih poslovnih vrednot v »njihovih« podjetjih. Iz preglednice je razvidno, da v podjetjih, kjer so anketiranci zaposleni, v povprečju najvišje vrednotijo kakovost in skrb za okolje, sledijo pa etična načela in sodelovalnost. Vrednoti, ki sta po mnenju anketirancev v podjetjih najbolj zapostavljeni oziroma imata najmanjšo težo, sta enakopravnost in skrb za zaposlene. Ravno skrb za zaposlene je tista vrednota, ki jo anketiranci osebno smatrajo za najpomembnejšo, kar je razvidno iz najnižjega povprečnega ranga. Anketirancem sta osebno zelo pomembni vrednoti še kakovost in etična načela, kar je nekako skladno z zaznano situacijo v podjetjih, poleg tega pa še znanje ter razvoj in inovacije. Na zadnje mesto pa v povprečju postavljajo skrb za okolje.
| |
Prisotne v podjetju
N=577 |
|
Osebno pomembne
N=419 |
|
| |
M |
SD |
Povprečni rang |
SD |
| Kakovost |
4,28 |
0,88 |
4,95 (2) |
2,99 |
| Skrb za okolje |
3,89 |
1,07 |
6,78 (10) |
2,91 |
| Etična načela |
3,70 |
1,15 |
5,01 (3) |
2,76 |
| Sodelovalnost |
3,70 |
1,03 |
5,67 (6) |
2,67 |
| Razvoj in inovacije |
3,56 |
1,27 |
5,42 (5) |
2,82 |
| Znanje |
3,56 |
1,31 |
5,09 (4) |
2,47 |
| Preglednost |
3,35 |
1,15 |
6,43 (9) |
2,86 |
| Ustvarjalnost |
3,26 |
1,22 |
5,73 (8) |
2,46 |
| Enakopravnost |
3,17 |
1,37 |
5,70 (7) |
2,87 |
| Zaposleni |
3,16 |
1,29 |
4,22 (1) |
3,01 |
Podrobnejša primerjava stanja v podjetjih na področju poslovnih vrednot z vidika zaposlenih in z vidika vodstvenih oz. vodilnih delavcev pokaže na nekatere pomembne razlike. Vodstveni delavci so v primerjavi z zaposlenimi pomembno bolj optimistični glede trenutnega stanja na področju etičnih načel, skrbi za zaposlene, znanja, enakopravnosti, ustvarjalnosti ter sodelovalnosti (kar se kaže v pomembno višjih povprečnih ocenah), medtem ko se pri ostalih vrednotah njihove ocene pomembno ne razlikujejo.
Vloga visokega šolstva pri oblikovanju študentov v etično kompetentne strokovnjake
Dobrih 85 % anketirancev nadalje ocenjuje, da je vloga visokega šolstva pri oblikovanju študentov v etično kompetentne strokovnjake, zmožne kritičnega razmišljanja in družbeno odgovornega delovanja, precej oziroma zelo pomembna.
Graf 2. Kako pomembna je po vaši oceni vloga visokega šolstva pri oblikovanju študentov v etično kompetentne strokovnjake, zmožne kritičnega razmišljanja in družbeno odgovornega delovanja?
Da bi ta cilj lažje dosegli, torej oblikovali etično kompetentne strokovnjake, bi moralo biti v visokošolskem prostoru po mnenju večine anketirancev:
- več prakse in povezovanja z delovnimi organizacijami že v času študija;
- več poudarka na lastnem (kritičnem) razmišljanju, samoiniciativnosti in uporabnosti naučenega znanja ter posledično manj učenja na pamet;
- več prostora za vsebine in predmete, ki poudarjajo pomen (poslovnih) vrednot ter etična in moralna načela (npr. etika v poslovanju).