Rojen 12. 11. 1952 v učiteljski družini v Celju. Gimnazija Kamnik (1971), Ekonomska fakulteta (1975). Doktorat iz ekonomskih znanosti (1985). Družinski status: poročen, oče štirih otrok. Profesionalna zaposlitev: Gimnazija Kamnik (1976), Ekonomska fakulteta v Ljubljani (1977- , Ekonomski fakultet Split (1988-1991). Naziv: redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Predmeti poučevanja: Temelji ekonomije (EF), Ekonomska filozofija (EF), Institucionalna ekonomika (EF), Primerjalna analiza ekonomskih sistemov (EF), Regionalna ekonomika okolja (FA), Uvod v podjetništvo (FNT), Ekonomika okolja (EF, IPŠVO). Izpolnjevanja v tujini: WIIW, Universitat Wien, UNO, LSE London, Cabridge University, University of Berkley, San Francisco, Babson College, Boston. Gostujoči profesor: Univerza v Splitu. Univerza Beograd, University of Berkley – Economic Department (1991, 1996). Druge dejavnosti: poslovno svetovanje na podjetniški in vladni ravni, vodstvo ali član 4 nadzornih svetov podjetij. Bibliografija: kolumnist (Mladina, Teleks, Ekonomska politika, Finance, Sobotna priloga-Delo), publicistična dejavnost v slovenskem in tujem tisku (1315 del), strokovna in znanstvena dejavnost (291 objav v strokovnem tisku, osem samostojnih knjižnih del).
Tema: Nove oblike socialnega kapitala kot izhodna strategija sodobne krize
Povzetek
Sodobna kriza je globalna, sistemska in dolgoročna, ima ekološke, ekonomske, socialne in kulturne dimenzije. Poleg ekonomskih razlogov, ki so povezani z nekaterimi makroekonomskimi (monetarnimi) in mikroekonomskimi (finančni instrumenti) vzroki, je najpomembnejši razlog v široki financializaciji sodobne družbe. V ozadju krize stojijo globlji družbeni vzroki, ki temeljijo na posebni naravni denarja. Naravna kreditnega sistema, ki naj bi bil temeljni vzrok krize (Kindelberger), pa tudi inherentna nestabilnost denarno tržnega gospodarstva (Minsky) in posebne oblike psihološkega vedenja posameznikov (Schiuller) ne morejo pojasniti najglobje determinante finančne ekonomije. Avtor sledi usmeritvi ekonomske antropologije (Braudel) in filozofije denarja (Simmel) in denar opredeljuje skozi funkcije dolga, posebne zadolžitve kot družbenega fenomena odvisnosti in zaupanja. V denarju je torej skrita temeljna lastnost socialnega kapitala tržne družbe. Kriza, ki načenja to substancialno lastnost denarja, postaja temeljna, sistemska in globalna kriza. In nasprotno. Suverenost denarja je povezana z njegovo socialno vlogo, preseganje in reševanje finančne krize zahteva vzpostavitev zaupanja v denar. Socialni kapital je tako ključna determinanta stabilizacije sodobnih financ, denarnega sistema in preseganje izkrivljene financializacije sodobne družbe. Socialni kapital v sodobni preobleki drugačnega tržnega gospodarstva na globalni ravni, nove socialne države in civilne družbe. Družba znanja je del tega odgovora, toda pravo vedenje in način uporabe intelektualnega kapitala lahko postane odločujoči faktor razvoja samo ob drugačnem razumevanju socialnega kapitala. Socialni kapital je tako nova igra zaupanja, ki vodi do drugačnega tipa kapitalizma, kot ga poznamo do sedaj. Samo znotraj teh paradigmatičnih točk se sedanja kriza razkriva kot družbeno odgovorna rešitev in ne kot razpadanje človeške civilizacije.
Ključne besede: denar, socialni kapital, trajnostni razvoj, financializacija, novativnost, družbena odgovornost, globalna kriza.
Theme: New Forms of Social Capital as Exit Strategy from the Current Crisis
Abstract
The current crisis is a global systemic and long-term crisis of ecological, economic, social and cultural dimensions. In addition to economic reasons, which are related to individual macroeconomic (monetary) and microeconomic (financial instruments) reasons, the most important one lies in the broad financialisation of the modern society. Deeper social reasons lie in the background of this crisis and these reasons are based on the special nature of money. Neither the nature of the credit system, which is supposed to be the fundamental reason for the crisis (Kindelberger), nor the inherent instability of the market economy (Minsky) or special types of psychological behaviour of individuals (Schiuller) can explain the deepest determinant of financial economy. The author follows the perspective of economic anthropology (Braudel) and the philosophy of money (Simmel) and determines money through the functions of debt, special indebtedness as a social phenomenon of dependence and trust. Money therefore hides the fundamental characteristic of social capital of a market society. The crisis, which is affecting this substantial characteristic of money, is becoming a fundamental, systemic and global crisis. And vice versa. The sovereignty of money is related to its social role and the overcoming and solving of the financial crisis require trust in money to be restored. Social capital thus represents the fundamental determinant in stabilising modern finances, the monetary system and in overcoming the deviant financialisation of modern-day society. Social capital in a modern disguise of a different market economy on a global scale, new social countries and civil societies. A society of knowledge is part of this answer but the right behaviour and the manner in which intellectual capital is used could become the decisive factor of development provided social capital is interpreted differently. Social capital is thus a new game of trust that leads to a different kind of capitalism than we have known. It is only within these paradigmatic points that the current crisis can be seen as a socially responsible solution and not as the disintegration of civilisation.
Keywords: money, social capital, sustainable development, financialisation, innovativeness, social responsibility, global crisis.