Domov > Dogodki > 2016 > Kako znanstvena ustvarjalnost učiteljev koristi študentom

Kako znanstvena ustvarjalnost učiteljev koristi študentom

DOBA Fakulteta, 9. 11. 2016

Znanstveniki, strokovnjaki, študenti, diplomanti, gospodarstveniki ter predstavniki politike visokega šolstva so na okrogli mizi na DOBA Fakulteti razpravljali o prenosu novega znanja.

V Sloveniji se znova in znova srečujemo z odmevnimi mednarodnimi uspehi naših znanstvenikov. Dokazati se v tujini, je imperativ za vse, ki želijo napredovati v nazivih v visokem šolstvu. Ob tem pa se pojavi vprašanje, koliko uspešna znanstveno-raziskovalna aktivnost učiteljev dejansko tudi koristi študentom. Ena od temeljnih ugotovitev na okrogli mizi je bila, da je trud učiteljev za prenos novega znanja k študentom najprej vprašanje njihovega etičnega ravnanja. Zatem se moramo zavedati, da kljub volji, še tako dober znanstvenik ne bom mogel učinkovito sprožiti radovednosti pri študentih, če ne bo obvladal didaktičnih metod – te so pogoj za odličnega učitelja. Znanost ne pomeni le zapletenih in težko razumljivih rešitev v stroki, temveč nudi odgovore na številna realna vprašanja. Zato se morajo z njenimi rezultati seznanjati študentje na vseh stopnjah študija – če želimo, da bodo tvorni oblikovalci prihodnosti. Prenos novega znanja učiteljev mora potekati v sozvočju treh pristopov pri delu s študenti: prenos znanstvenih raziskav, pedagoška odličnost in čim tesnejša povezanost s prakso. Študentje vidijo mnogo rezerv pri sodelovanju z učitelji pri njihovem znanstveno-raziskovalnem delu – učitelji-raziskovalci ne smejo podcenjevati sposobnosti študentov za razmišljanje out-of-the-box. Če jo primerjamo s prakso prenosa znanstvenih raziskav študentom, praksa pri zainteresiranih učiteljih v slovenskem visokem šolstvu ne zaostaja za tiso, s katero se ponašajo na odličnih univerzah v Veliki Britaniji in v ZDA. V Sloveniji komercialni interes raziskovalcev na univerzah povzroča nesorazmerje pri vrstah raziskav. Tako imajo v Sloveniji instituti več temeljnih raziskav kot univerze, saj se raziskovalci na slednjih v večji meri posvečajo individualnim komercialno zanimivim aplikativnim in razvojnim raziskavam za naročnike.

Med nastopajočimi so bili enakomerno zastopani znanstveniki, strokovnjaki, študenti, mladi diplomanti, gospodarstveniki ter predstavniki politike visokega šolstva v Sloveniji. Okroglo mizo je vodil dekan DOBA Fakultete prof. dr. Rasto Ovin.

Poudarki iz nastopov udeležencev ...

Prof. dr. Željko Knez, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Mariboru

Če želimo, da bodo naši diplomanti lahko sledili hitremu razvoju tehnologije, morajo vse stopnje študija dati študentom dovolj temeljnega znanja v smislu sodobnih znanstvenih izsledkov.

Matej Mušič, študent, DOBA Fakulteta Maribor

Študentje potrebujemo kompetence, ki bodo relevantne tudi v bodoče. Predavatelji postanite pravi učitelji in nas vključujte cv svoje raziskave po naših sposobnostih.

Dr. Vasilisa Sazonov, izvršna direktorica, Health Outcomes and Customer Solutions Lead Mid Europe, Merck & Co., Inc. (MSD)

Glede na moje izkušnje z univerz v Sloveniji, Veliki Britaniji in v ZDA lahko rečem, da praksa pri zainteresiranih učiteljih v Sloveniji ne zaostaja bistveno za tujino. Sama želim sedaj pri svojih študentih sprožiti radovednost za raziskovanje.

Dr. Stojan Sorčan, generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

V Sloveniji bo treba združiti dve tradicionalno ločeni sferi: znanstveno-raziskovalno delo in pedagoško delo. Temeljne raziskave se na univerzah, fakultetah in visokih šolah v preveliki meri umikajo komercialnim aplikativnim in razvojnim projektom. Meje med znanstveno-raziskovalnim in pedagoškim delom v visokem šolstvu ne sme biti.

Prof. dr. Nataša Vaupotič, prorektorica za študijsko dejavnost Univerze v Mariboru

Univerza potrebuje možnost, da izbira med najboljšimi kandidati za študij. Znanja, ki se raziskovalno razvijajo na univerzi, naj se prenašajo v študijske programe, neposredno, pomemben pa je tudi posredni prenos. Samo dober raziskovalec, ki je tudi dober pedagog, bo zna študentom predstaviti, kje so obstoječa obzorja znanja in da se ta neprestano širijo.

Prof. dr. Stane Pejovnik, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in Slovensko inovativno stičišče, Ljubljana (nekdanji rektor Univerze v Ljubljani)

Raziskovalci moramo pomesti pod svojim pragom. Za osebno napredovanje je sedaj koristneje biti specialist in se ne povezovati s kolegi. Če bomo delali za dobiček in skrivali rezultate raziskav, nam ljudje enostavno ne bodo več verjeli.

Branko Drobnak, Poslovni angeli Slovenije, Ljubljana

Nobena od tehnoloških velesil ni razvila svojih največjih raziskovalnih centrov brez strategije in državne podpore – najočitnejši primer je Silicijeva dolina v ZDA.

Prof. dr. Boris Cizelj, Doba fakulteta Maribor in Slovensko inovativno stičišče, Ljubljana

Prispevek tudi najboljšega raziskovalca bo prišel do študentov šele ob vrhunskem didaktičnem pristopu.

Prof. dr. Janez Bonča, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani (nagrajenec projekta »Odlični v znanosti« 2016)

Stvar fakultet in kateder je, da se učitelji-raziskovalci povezujejo v skupine, ki nato lahko bolje vključujejo zainteresirane študente.

Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakultete Maribor

Pomanjkljivosti pri prenosu vrhunskega znanja na študente imajo opraviti s pomanjkanjem etike. Glede na to, kako velik delež generacije se vpisuje na visokošolski študij, bi se morali mnogo bolj posvečati učenju učenja.

Dr. Božo Jašovič, Gorenjska banka, Kranj

Tradicionalno so v raziskave v času študija bolj vključeni matematiki in fiziki. Ti so edini, ki nam jih na bankah ni treba dodatno izobraževati.

Prof. dr. Rasto Ovin, dekan, DOBA Fakulteta Maribor

Učitelji ne smemo pozabiti na naše osnovno poslanstvo, ki je v tem, da nas naši učenci slej ko prej prehitijo.

 Na okrogli mizi smo podelili tudi priznanje DOBA prihodnosti najuspešnejšemu podjetju v regiji.

Nazaj na seznam Print