logo doba

Osnove človekovega razvoja v socialnem okolju

Cilji

Študenti:

  • poznavanje ključnih zakonitosti in dejavnikov človekovega razvoja ter razvojne značilnosti človeka od spočetja do smrti; razumevanje vloge ožjega in širšega socialnega okolja na človekov razvoj v vseh življenjskih obdobjih;
  • analiza pogojev razvoja v socialnem okolju ter razlikovanje med spodbudnimi in zaviralnimi razvojnimi dejavniki za pomoč uporabnikom v kritičnih življenjskih situacijah;
  • razvoj občutljivosti za razvojne potrebe, probleme in duševne stiske uporabnikov ter njihovo motiviranje in usmerjanje v različne aktivnosti;
  • usposobljenost za povezovanje znanja razvojne psihologije s spoznanji drugih ved o razumevanju razvoja posameznika v širšem družbenem kontekstu;
  • razumevanje vloge različnih socialnih sistemov tekom človekovega razvoja ter usposobljenost za uporabo ter znanj pri oblikovanju pomoči različnim ciljnim skupinam uporabnikov;
  • razvoj kritičnosti do laičnih in popularnih pojmovanj socialnih dejavnikov človekovega razvoja;
  • razvoj empatičnosti, občutljivosti za socialne situacije ter spoštovanja različnosti kot kvalitete.

Vsebine

  1. Dejavniki razvoja: dednost, okolje, samodejavnost
  2. Področja razvoja
  3. Kontekstualnost razvoja
  4. Razvojna obdobja (prenatalno obdobje, dojenček in malček, zgodnje, srednje in pozno otroštvo, mladostništvo, zgodnja, srednja in pozna odraslost) ter njihove razvojne značilnosti s poudarkom na socialnem razvoju
  5. Socialna kompetentnost
  6. Socialne skupine
  7. Pomembni socialni sistemi in njihova vloga v različnih razvojnih obdobjih

Študijska literatura

  • Harris, J. R. (1995). Where is the child's environment? A group socialization theory of development. Psychological Review, 102, 458-489.
  • Marjanovič Umek. L. in Zupančič, M. (Ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana. Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
  • Košir, K. (2005). Zavrnjeni učenci. Kako jim pomagati in zakaj je to potrebno. Vzgoja in izobraževanje, 36(6), 43-46.

Preverjanje in ocenjevanje znanja 

  • krajši pisni izdelki: 20 %
  • sodelovanje v organiziranih oblikah pedagoškega dela: 20%
  • daljši pisni izdelki: 20 %
  • pisni izpit: 40 %

 

Nazaj