Način učenja se je v zadnjih letih precej spremenil. Izobraževanje ni več omejeno na fizične učilnice, predavalnice in točno določene urnike, temveč se vse bolj seli v digitalno okolje, kjer so učne vsebine dostopne kadarkoli in od koderkoli. Pomemben del sodobnega izobraževanja je tako postalo e-učenje, ki ponuja večjo prilagodljivost ritmu vsakdanjega življenja.
Razvoj e-učenja je izrazito prisoten tudi v Evropski uniji (EU), kjer spletno učenje in digitalna učna gradiva uporablja vse več ljudi. Spletni tečaji, digitalna učna gradiva in druge oblike online učenja niso več zgolj dopolnilo tradicionalnemu izobraževanju, temveč postajajo pomemben del vseživljenjskega učenja, razvoja kompetenc in prilagajanja hitro spreminjajočemu se trgu dela.
Podatki potrjujejo, da priljubljenost e-učenja v EU vztrajno raste. Leta 2025 je več kot tretjina uporabnikov interneta v EU, natančneje 34,8 %, obiskovala spletni tečaj ali uporabljala spletna učna gradiva. To je več kot leto prej, ko je ta delež znašal 33,4 %, in občutno več kot leta 2019, ko je bilo takšnih uporabnikov 21,4 % (Eurostat, 2026).
Gre za jasen znak trenda rasti e-učenja, ki ga je pospešila tudi pandemija COVID-19 in ga ne moremo razumeti le kot posledico tehnološkega razvoja, temveč tudi kot odgovor na sodoben način življenja. Ljudje danes iščejo izobraževanje, ki se prilagaja njim – in ne obratno. Želijo si poti do znanja, ki jim omogočajo več samostojnosti, boljšo časovno usklajenost ter lažji dostop do vsebin.
E-učenje odgovarja na potrebe sodobnega človeka, saj ponuja izobraževanje, ki se prilagaja ljudem – ne obratno.
Posebej zanimiv je podatek, da uporabniki interneta skoraj dvakrat pogosteje uporabljajo spletna učna gradiva, kot se vključujejo v formalne spletne tečaje (Eurostat, 2026). Iz tega lahko sklepamo, da mnogim bolj ustreza samostojen in manj formalen način učenja. Namesto strogo začrtanega programa lahko posamezniki znanje usvajajo sproti, po svojih interesih, v svojem tempu in takrat, ko jim to najbolj ustreza. Prav tu se skriva ena ključnih prednosti e-učenja: omogoča več svobode pri načrtovanju študija in več fleksibilnosti pri usklajevanju izobraževanja z delom, družino in drugimi obveznostmi. Prav to pa so tudi glavne prednosti e-učenja: več svobode in fleksibilnosti.
Čeprav je rast e-učenja prisotna po vsej EU, med državami članicami ostajajo precejšnje razlike. Leta 2025 je bil najvišji delež uporabnikov, ki so se vključevali v spletno učenje ali uporabljali digitalna učna gradiva, na Nizozemskem, kjer je dosegel 60,2 %. Sledile so Irska s 59,7 %, Finska s 50,7 % in Švedska s 50,6 %. Na drugi strani so bile vrednosti precej nižje v Romuniji, kjer je delež znašal 11,8 %, v Bolgariji 18,4 % in na Cipru 21,0 %. Slovenija se z več kot 40 % uvršča nad evropsko povprečje in zaseda 7. mesto med državami članicami.
Podatki Eurostata (2026) tako kažejo, da e-učenje ni povsod enako razvito, ampak je pogosto povezano z digitalno razvitostjo države, dostopom do tehnologije in digitalnimi spretnostmi prebivalcev.
E-učenje ni pomembno samo zato, ker je »moderno« ali tehnološko napredno, ampak tudi zato, ker ima zelo praktične prednosti. Omogoča širši dostop do znanja, zmanjšuje geografske ovire in omogoča lažje pridobivanje novih znanj ter spretnosti. Za študente e-učenje pomeni dodatne možnosti za študij in samostojno poglabljanje znanja, za zaposlene pa priložnost, da se ob delu izobražujejo in ostajajo konkurenčni na trgu dela.
Kljub pozitivnim trendom razvoj e-učenja prinaša tudi nekatere izzive. Velike razlike med evropskimi državami kažejo, da dostop do digitalnega izobraževanja ni povsod enako razvit. Evropska komisija opozarja na izzive, kot so neenak dostop do tehnologije, pomanjkanje digitalnih spretnosti in različna stopnja pripravljenosti izobraževalnih ustanov na digitalno izvajanje pouka (European Commission, 2026).
Kljub tem izzivom pa je jasno, da e-učenje postaja vse pomembnejši del evropskega izobraževalnega prostora. Uporaba spletnih tečajev in digitalnih učnih gradiv narašča, potrebe po prilagodljivem učenju pa so vse večje. E-učenje zato ni več le dopolnilo tradicionalnemu izobraževanju, ampak postaja ena od njegovih pomembnih oblik.
Tega se zavedamo tudi na DOBA Fakulteti, kjer je e-učenje osrednji način študija. Študij poteka v celoti preko spleta, kar študentom omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti ter lažje usklajevanje študijskih obveznosti z delom, družino in drugimi področji življenja. Prav ta svoboda pri organizaciji študija je danes ena največjih prednosti sodobnega izobraževanja.
E-učenje ni le trend, je prihodnost izobraževanja – in ta prihodnost se dogaja že danes.
Viri:
