Menedžment v sociali in izobraževanju

Dodiplomski visokošolski programi

Program Menedžment v sociali in izobraževanju

Sodoben in aktualen e-študijski program, kjer boste pridobili temeljna organizacijska, poslovna in ekonomska znanja, kasneje pa boste lahko izbirali med dvema usmeritvama. 

Če boste izbrali smer izobraževanje, boste na konkretnem primeru ugotavljali izobraževalne potrebe, načrtovali izobraževalni program, ga oblikovali, implementirali in ovrednotili ter seveda spoznali ključne posebnosti e-izobraževanja, ki je danes nujno in nepogrešljivo. Na smeri sociala pa boste na primerih dobre prakse in v sodelovanju z organizacijami analizirali projekte, izmenjali izkušnje ter oblikovali nove zamisli. Program Menedžment v sociali in izobraževanju (smer sociala) se upošteva za izpolnjevanje izobrazbenega pogoja po 69. členu Zakona o socialnem varstvu.


Razvoj vaših kompetenc

Menedžment in vodenje

Menedžment in vodenje

Usposobili se boste za vodenje in ravnanje z ljudmi, delo ter komunikacijo v timih.
Sposobni boste učinkovite komunikacije ter svetovanja posameznikom in skupinam.
Sociala

Sociala

Sposobni boste prepoznati potrebe in organizirati aktivnosti za različne ciljne skupine uporabnikov socialne dejavnosti, kot so otroci, odrasli, starejši, invalidi …
Izobraževanje

Izobraževanje

Ob upoštevanju potreb ciljnih skupin in trga boste znali razvijati dobre prakse na področju načrtovanja, organiziranja in vodenja izobraževalnih programov, tudi e-izobraževanja.
Osebni razvoj

Osebni razvoj

Pri svojem delu boste postali bolj samostojni, odgovorni, kritični in prizadevali si boste za kakovost s prevzemanjem odgovornosti za svoje delo.
V okolju, kjer delate in živite, boste bolj cenjeni.

Predmetnik programa

1.letnik
2. letnik
3.letnik
Obvezne učne enote
9
Ekonomika

Ekonomika je del našega življenja. Čeprav se nam mestoma zdi nekoliko abstraktna, smo vsi nenehno vpeti vanjo. Vsi imamo želje in potrebe na eni strani, na drugi strani pa so viri, s katerimi lahko zadovoljimo svoje potrebe, omejeni. Zato smo prisiljeni izbirati in se odločamo za tiste dobrine, ki nam pomenijo največ in jih najbolj potrebujemo. V življenju nenehno sprejemamo ekonomske odločitve: kaj bomo kupili v trgovini, v kateri trgovini bomo nakupovali, kateri avtomobil bomo kupili in kako ga bomo plačali … Ekonomske odločitve sprejemamo tudi, ko se odločamo za poklic, študij, kariero itd. Še bolj pa v ospredje ekonomske zakonitosti vstopijo, ko se odločamo za samostojno podjetniško pot in je naš uspeh odvisen od naših sposobnosti poslovanja na trgu.

Pri predmetu boste spoznali glavne zakonitosti ekonomike, pomen in osnovne značilnosti podjetja, značilnosti proizvodne funkcije ter funkcije povpraševanja, ponudbe in stroškov. Spoznali boste tudi različne modele oblikovanja prodajnih cen in različne kazalnike za presojanje uspešnosti poslovanja podjetij.

Vsebina

Uvod v predmet (mikroekonomijo in makroekonomijo)

Uvod v ekonomiko podjetja

  • Opredelitev ekonomike podjetja in gospodarjenja

Podjetje

  • Koncepcija podjetja
  • Odločanje o poslovanju podjetja
  • Konkurenčno okolje podjetja

Teorija tržne ponudbe in povpraševanja

  • Zakon ponudbe
  • Zakon povpraševanja
  • Tržno ravnovesje

Teorija stroškov

  • Osnovni koncept stroškov
  • Prikaz posameznih vrst stroškov
  • Odgovornost za stroške

Teorija proizvodnje

  • Proizvodnja kot transformacijski proces
  • Učinkovitost proizvajanja
  • Proizvodna funkcija

Oblikovanje prodajnih cen

  • Ekonomski pomen oblikovanja prodajnih cen
  • Oblikovanje cen
  • Cenovno diskriminiranje

Premoženje podjetja in uspešnost

  • Uvod
  • Sredstva podjetja
  • Ocenjevanje uspešnosti podjetja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali ekonomske pojme, njihovo medsebojno povezanost in odvisnost ter značilnosti in zakonitosti gospodarjenja v podjetjih;
  • razumeli temeljne gospodarske koncepte in zakonitosti, ki jih lahko uporabijo v svojem življenju kot državljani, zaposleni in/ali potrošniki;
  • pridobili znanja za razumevanje temeljnih problemov gospodarjenja podjetij in načine njihovega reševanja;
  • sposobni razumeti ekonomske probleme ter uporabiti znanje za njihovo avtonomno reševanje v poslovni praksi;
  • razvili prilagodljivost, iniciativnost in odgovornost ter pozitiven odnos do dela;
  • razvili sposobnost kritičnega mišljenja in reševanja problemov.
6
Organiziranje in menedžment

Znanja organiziranja in menedžmenta so ključna za vse uspešne vodje in organizatorje. Namen predmeta je oblikovati spoznanje, da so organizacija, organiziranje in menedžment dejavniki, ki se med seboj prepletajo tako v institucionalnem kot v procesnem smislu. Predmet vam bo pomagal pri plemenitenju (nadgradnji) vaših vlog v oblikovanju sodobne organizacije, moderne organizacijske kulture in klime, nadalje pri sodobnem menedžmentu, ki zna uporabljati ustrezne metode planiranja, organiziranja, vodenja in nadziranja, ter pri oblikovanju organizacijskih strategij, prepoznavanju in reševanju konfliktnih situacij v organizacijah.

Vsebina

Razumevanje organiziranja in menedžmenta

  • pojmovanje menedžmenta (menedžment kot proces, institucije menedžmenta, veščine in sposobnosti menedžerjev) 
  • kriteriji uspešnosti menedžmenta
  • bistvo organizacije in organiziranja

Okolje organizacije

  • lokalno in globalno okolje
  • organizacija in njene interakcije z okoljem
  • deležniki in njihov pomen ter interesi
  • družbena odgovornost in trajnostni razvoj
  • vrednote in poslovna etika

Organizacija in organiziranost

  • načela in dejavniki organizacije
  • organizacijske funkcije in strukture
  • sistemski vidik organizacije
  • vedenje organizacije (organizacijska kultura in klima)
  • spremembe v organizaciji in življenjski cikel organizacije

Strateško načrtovanje

  • vizija in poslanstvo
  • strateška orodja (SWOT, Portfeljska matrika, Porterjeva analiza …)
  • postavljanje ciljev
  • strategije

Sodobni organizacijski in menedžerski koncepti

  • organizacijska agilnost
  • menedžment kvalitete in TQM
  • ciljno vodenje, upravljanje z zavzetostjo
  • učeča se organizacija

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali in razumeli pojem menedžment;
  • spoznali in razumeli pomen organiziranosti;
  • sposobni kritično oceniti uspešnost menedžmenta;
  • sposobni analizirati okolje organizacije;
  • razumeli pomen vrednot in poslovne etike;
  • sposobni implementirati načela trajnostnega razvoja v poslovanje;
  • analizirati organiziranost podjetja ali organizacije;
  • spoznali življenjski cikel organizacije;
  • razumeli pomen strateškega načrtovanja;
  • spoznali orodja strateškega planiranja ter jih znali uporabiti v praksi;
  • postaviti in analizirati cilje in strategijo organizacije;
  • sposobni v praksi udejanjati koncept organizacije agilnosti;
  • razumeli sodobne organizacijske in menedžerske koncepte.
9
Informatika

Uporaba računalnikov nam več ne uide ... Uporabljamo jih doma, v službi, pri študiju, pri tem uporabljamo različna računalniška orodja. Nekatera obvladamo bolj, druga manj. Pri predmetu Osnove informatike boste spoznavali informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, pomen informatike v poslovnih procesih pa tudi kako pomembna je netetika v komuniciranju ob pomoči informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Predmet Osnove informatike je razdeljen na dva obsežnejša dela: na bolj teoretični del in praktične vaje. Pri teoretičnem delu predmeta se boste spoznali s koncepti računalništva in informatike, z različnimi strokovnimi pojmi s tega področja, z zgodovinskim razvojem in trenutnimi trendi. Pri praktičnih vajah boste utrjevali svoje znanje uporabe pisarniških računalniških programov: urejevalnika besedil, elektronskih preglednic, orodja za izdelavo predstavitev ipd.

Vsebina

Osnovni pojmi informatike

  • odločitveni proces     
  • pomen in razsežnost informacij     
  • informacijski sistem in informacijski proces

Računalnik

  • razvoj računalnikov   
  • strojna oprema računalnika   
  • programska oprema
  • trendi razvoja

Podatkovne baze in podatkovna skladišča

  • razvoj
  • osnovni pojmi
  • podatkovne strukture
  • programi za upravljanje PB 
  • trendi

Telekomunikacije

  • razvoj telekomunikacij
  • osnovni pojmi
  • omrežja, protokoli
  • mobilna omrežja
  • trendi

Internet in internetna tehnologija

  • razvoj
  • internetna tehnologija 
  • internetne storitve
  • elektronsko poslovanje
  • internet stvari

Izzivi informacijske/digitalne družbe

  • ergonomija uporabe računalnika in mobilnih naprav
  • zasebnost
  • intelektualna lastnina
  • varnost
  • kakovost življenja (zasvojenost z digitalno tehnologijo, digitalni razkorak, digitalne kompetence)
  • digitalna transformacija

Računalniška in informacijska pismenost

  • uporaba urejevalnika besedil
  • uporaba elektronskih preglednic
  • uporaba programa za pripravo predstavitev
  • iskanje in uporaba informacij
  • net etika

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • zavedali se bodo pomena informatike v poslovnem sistemu kot pomembne poslovne funkcije v povezavi z ostalimi funkcijami;
  • širše poznali informatiko in informacijsko komunikacijske tehnike in tehnologije;
  • poznali uporabo računalniških orodij v delovnem procesu;
  • sposobni samostojne uporabe računalnika pri delu in študiju;
  • sposobni pravilne izbire in uporabe ustreznih računalniških orodij;
  • sposobni samostojnega iskanja, analize in predstavitve informacij;
  • razvili bodo natančnost, vztrajnost in samoiniciativnost;
  • razvili bodo sposobnost samostojne izbire in uporabe računalniškega orodja glede na specifike delovne ali učne situacije;
  • razvili bodo sposobnost dela v timu.
6
Delovno in socialno pravo

Delo in zaposlitev sta v življenju vsakega posameznika izjemno pomembna. Zagotavljata nam eksistenco, zadovoljstvo, občutek pripadnosti in zavedanje, da smo družbi potrebni. Vsak od nas je del sistema, ki brez posameznikov ne bi mogel delovati. Naše delo je pomembno. Pomembne pa so tudi pravice, ki iz dela izhajajo. Pri predmetu boste razmišljali o delu, delovnih razmerjih, naših obveznostih in pravicah.

Namen predmeta je, da spoznamo probleme pri zaposlovanju v Sloveniji, prav tako pa tudi postopek sklenitve delovnega razmerja, od priprave objave prostega delovnega mesta, določitve kriterija za zaposlitev, opravljanja razgovora, izbire delavca, obvestitve kandidata do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Pri predmetu se boste seznanili tudi z delovanjem sodnega sistema, z delovanjem sodišč in specifičnim postopkom pred delovnimi in socialnimi sodišči.

Vsebina

  1. Temeljna načela delovnega prava
    • pravica do dela
    • načelo sindikalne svobode
    • načelo varstva človekove integritete v delovnih razmerjih
    • načelo varstva pri delu
    • načelo solidarnosti
  2. Pravni viri delovnega prava
    • mednarodnopravni viri in pomen Mednarodne organizacije dela
    • pravo Evropske unije in njen pomen za Republiko Slovenijo
    • prost pretok delavcev kot temeljna ekonomska svoboščina v EU
    • Ustava Republike Slovenije
    • Zakon o delovnih razmerjih
    • socialni sporazum in kolektivne pogodbe
    • sodna praksa
  3. Ustava Republike Slovenije in socialna varnost
    • pomen in vloga 2. odst. Ustave RS (analiza ustavnosodne prakse)
    • druge sorodne določbe (prepoved diskriminacije, enakost pred zakonom, socialne pravice, pravice iz zdravstvenega varstva in pokojninskega zavarovanja, socialna funkcija lastnine, svobodna gospodarska pobuda)
  4. Evropska unija in socialna država de lege ferenda
    • evropski trendi socialnih pravic
  5. Delovno razmerje
    • sklenitev delovnega razmerja
    • sistemizacija delovnih mest
    • pogodba o zaposlitvi (razlika med pogodbo o zaposlitvi in pogodbo o delu, pripravništvo in poskusno delo, delovni čas, plačilo za delo)
  6. Odgovornost delavcev
    • disciplinska in odškodninska odgovornost
  7. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi
    • redno prenehanje (razlogi, roki, obveznosti)
    • izredno prenehanje (razlogi – 110. in 111. člen ZDR)
  8. Sodno varstvo pravic delavcev
  9. Temeljna načela socialnega prava:
    • enotnosti
    • univerzalnosti
    • solidarnosti
    • delitve po potrebah
    • demokratičnosti
    • socialna varnost in razmerje do delovnega prava
  10. Posebni del socialnega prava
    • socialni primer, zavarovalni primer
    • socialno varstvo, socialno skrbstvo, dajatve iz socialne varnosti
    • pojem in vrste brezposelnosti

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali bodo funkcioniranje institucionalnega sistema delovnega prava in socialne varnosti;
  • uporabljali bodo pridobljena znanja v kadrovskih in sorodnih področjih bodočega dela;
  • usvojili bodo znanja, potrebna za sklepanje delovnopravnih pogodb;
  • usvojili bodo tehnike za pripravo internih aktov s področja delovnega prava in socialne varnosti;
  • spoznali bodo delovanje državnega sistema zavarovanja na področju socialnega in zdravstvenega varstva;
  • spoznali bodo delovanje sodnega sistema – delovanja sodišč in specifičnega postopka pred delovnimi in socialnimi sodišči;
  • tako v javnem kot v zasebnem sektorju bodo lahko delovali v procesu participacije, saj bodo usvojili znanja s področja socialnega dialoga;
  • razvili natančnost in sistematičnost;
  • razvili sposobnost timskega dela.
9
Marketing

Kaj vse spada v marketing? Zagotovo TV-oglasi, jumbo plakati, vsiljevanje izdelkov, ki jih ne potrebujemo, prodajanje izdelkov, ki škodijo naravi, ljudem, rastlinam, živalim … Vendar spadajo v marketing tudi širjenje idej o zaščiti okolja, uvajanje novega zdravila, razmere bivanja v stanovanjih in hišah …

Kar običajno vidimo, so le zunanje pojavne oblike marketinga, to pa so oglasi, embalaža, prodajne cene, izložbe, oblikovnost izdelkov, logotipi znamk izdelkov. Ne vidimo pa raziskovalnega dela pri proučevanju nezadovoljenih ali slabo zadovoljenih potreb in hotenj kupcev ter uporabnikov, dela v laboratorijih in razvojnih oddelkih, kjer strokovnjaki iščejo rešitve problemov mnogih ljudi. Ne vidimo razmišljanja marketinških strokovnjakov, ki vse navedene in druge učinke ter aktivnosti marketinga povezujejo v usklajeno celoto, tako da so ustrezni izdelki pravočasno, v ustreznem stanju, v ustreznih količinah na razpolago na ustreznih prodajnih mestih.

V sklopu predmeta boste natančneje spoznali razvoj in opredelitev trženja, temeljne tržne koncepte, tržno okolje, proces segmentiranja in pozicioniranja na trgu porabnikov, trženjski splet ter značilnosti posameznih elementov trženjskega spleta izdelka in osnovne koncepte blagovne znamke.

Vsebina

  1. Razvoj in pomen menjalnih procesov v družbi
    • osnovni alternativni načini zadovoljevanja potreb
    • temeljni pogoji za obstoj in razvoj menjalnih procesov
    • značilnosti menjalnih procesov, udeleženci v menjalnih procesih, objekti menjave
    • enostavni in kompleksni sistem menjave
    • marketing v globalnem prostoru
  2. Opredeljevanje marketinga na osnovi različnih izhodišč
  3. Organizacija in njeno ožje okolje
    • dobavitelji
    • odjemalci
    • konkurenti
  4. Organizacija in njeno širše okolje
  5. Trg
    • klasične opredelitve trga
    • marketinške opredelitve trga
    • tipi trgov
    • tržni deleži
  6. Različne miselnosti pri managementu marketinga
    • "zaprte" miselnosti
    • "odprte" miselnosti
  7. Informacije za potrebe managementa marketinga
    • interne primarne in sekundarne informacije
    • eksterne primarne in sekundarne informacije 
  8. Strateški marketing
    • razvoj strateškega marketinga
    • vsebina strateškega marketinga
    • proces strateškega marketinga
  9. Taktični in operativni marketinga
    • razvoj taktičnega in operativnega marketinga
    • vsebina taktičnega in operativnega marketinga
    • proces taktičnega in operativnega marketinga
  10. Marketing in ostale poslovne funkcije

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali razvoj in pomen marketinga v nacionalnem in mednarodnem prostoru;
  • spoznali razvoj in pomen marketinga v družbi in njenih organizacijah;
  • razumeli bodo pomen povezanosti marketinga z ostalimi poslovnimi funkcijami v organizaciji za celotno poslovanje;
  • spoznali in uporabljali osnovne koncepte – pojme marketinga;
  • spoznali in uporabljali različne vidike marketinga (marketing kot veščino, kot proces, kot splet aktivnosti, kot miselnost, kot organizacijsko tvorbo, kot znanost);
  • spoznali in uporabljali različne vidike marketinga v različnih tipih organizacij;
  • spoznali in znali uporabljati aktivnosti ter učinke marketinga;
  • spoznali in znali uporabljati sodobne koncepte marketinga;
  • znali izdelati trženjski načrt;
  • znali sprejemati strateške in taktične trženjske odločitve;
  • se usposobili za nadzor nad trženjskim poslovanjem;
  • vedeli, kako se raziskuje trg;
  • se usposobili za organiziranje trženjskega poslovanja organizacije;
  • krepili analitske in komunikacijske spretnosti ob uporabi trženjskih konceptov;
  • si razvijali kritičnost, samostojnost, samoiniciativnost in iznajdljivost.
9
Poslovno komuniciranje

Komuniciranje je sestavni del našega vsakodnevnega življenja in pogosto mislimo, da je to že samo po sebi dovolj in smo v komunikaciji z drugimi uspešni. To seveda ne drži. Še posebno v poslovnem okolju se pomembnosti komuniciranja kot veščine, ki se je je treba naučiti in jo nato nenehno dopolnjevati, vse premalo zavedamo. Sposobnost poslovnega komuniciranja nam lahko pomaga pri sklepanju poslov ali pa nas pri tem krepko ovira. V današnjem času imajo prednost tisti, ki zmorejo v kratkem času sogovorniku prenesti ravno pravšnjo količino potrebnih informacij, ki jih je sogovornik sposoben jasno razumeti. Pri predmetu Poslovno komuniciranje boste razvijali spretnosti jasnega, ciljnega in učinkovitega poslovnega komuniciranja ter dobili veliko usmeritev, ki vam bodo pomagale to veščino tudi po zaključku predmeta izpopolnjevati naprej.

Vsebina

  1. Temelji poslovnega komuniciranja
    • Vloga poslovnega komuniciranja
    • Opredelitev in pomen poslovnega komuniciranja
  2. Komunikacijski procesi
    • Komunikacijski modeli
    • Informacije in komunikacijske kode
    • Tehnologije poslovnega komuniciranja
  3. Osebni in dinamični psihodinamični vidik komuniciranja
    • Osebnost komunikatorja
    • Socialno psihološki aspekti verbalnih interakcij
    • Komunikacijski nesporazum
    • Osebnostni dejavniki uspešnega komuniciranja
  4. Vrste poslovnega komuniciranja
    • Poslovni razgovor
    • Poslovni sestanek
    • Nastopi in predstavitve
    • Pisno komuniciranje
  5. Aplikacije poslovnega komuniciranja
    • Poslovna pogajanja
    • Poslovno komuniciranje v prodaji
  6. Etika, morala in kultura v poslovnem komuniciranju
    • Vidiki etičnosti in moralnosti v poslovnem komuniciranju
    • Kulturni in estetski dejavniki v poslovnem komuniciranju

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali temeljne pojme in vloge poslovnega komuniciranja;
  • spoznali vrste in področja poslovnega komuniciranja;
  • razumel in znal uporabljati različne načine komuniciranja v globalnih in večkulturnih okoljih;
  • sposobnost analize in reševanja konkretnih problemov poslovnega komuniciranja za izvajanje poslovnih funkcij organizacije;
  • spoznali komunikacijske procese in njihovo tehnološko podporo;
  • razumeli osebnostne in psihodinamične vidike komuniciranja, vrste in področja ter aplikacije poslovnega komuniciranja;
  • spoznali aplikacije poslovnega komuniciranja pri poslovnih pogajanjih in prodaji;
  • spoznali etične, moralne in estetske vidike poslovnega komuniciranja, razvili kritičnost v poslovnem komuniciranju in osebno kulturo komuniciranja;
  • se usposobili za vodenje poslovnih sestankov, razgovorov, predstavitev za uspešnega pogajalca;
  • se usposobili za učinkovito pisno komuniciranje in komuniciranje v prodaji;
  • si pridobili samozavest pri komuniciranju s širšim okoljem in zastopanju lastnih stališč;
  • znali uspešno in učinkovito poslovno komunicirati v ob upoštevanju etičnih, moralnih in estetskih vidikov komunikacijske situacije;
  • razumeli družbeno ekonomsko in kulturno pogojenost delovanja organizacij v nacionalnem in mednarodnem prostoru z vidika poslovnega komuniciranja.
6
Osnove človekovega razvoja v socialnem okolju

Vsakdo med nami se v življenju spoprijema z drugačnimi izzivi. Kljub vsej raznolikosti pa smo si v marsičem podobni. Razvojna obdobja, skozi katera prehajamo v življenju, so samo en primer. Vsi smo tudi vpeti v odnose z drugimi. Kako poteka razvoj od rojstva do pozne odraslosti? Se v odraslosti še lahko spreminjamo? Kako razumeti ljudi okoli nas?

Pri predmetu boste odkrivali osnove razvojne in socialne psihologije. Oboje boste dopolnili z najnovejšimi dognanji pozitivne psihologije, ki proučuje, kako razvijati svoje potenciale ter živeti polno in zadovoljno življenje. Nekatera spoznanja boste skušali preverjati tudi v vsakdanjem življenju.

Vsebina

  1. Teorije psihičnega razvoja
    • osnovna načela psihoanalitskega, vedenjskega in kognitivnega pojmovanja razvoja
    • Eriksonova teorija psihosocialnega razvoja
    • Bronfenbrenerjeva ekološkosistemska teorija: ravni okoljskih sistemov
    • sociokulturna teorija Vigotskega: območje bližnjega razvoja
  2. Dejavniki razvoja: dednost, okolje, samodejavnost
  3. Področja razvoja
  4. Kontekstualnost razvoja
  5. Razvojna obdobja (prenatalno obdobje, dojenček in malček, zgodnje, srednje in pozno otroštvo, mladostništvo, zgodnja, srednja in pozna odraslost) ter njihove razvojne značilnosti s poudarkom na socialnem razvoju
  6. Socialna kompetentnost
  7. Socialne skupine
  8. Pomembni socialni sistemi in njihova vloga v različnih razvojnih obdobjih:
    • Družina
    • Vrstniki
    • Izobraževalno in delovno okolje
    • Institucije

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje ključnih zakonitosti in dejavnikov človekovega razvoja ter razvojne značilnosti človeka od spočetja do smrti; razumevanje vloge ožjega in širšega socialnega okolja na človekov razvoj v vseh življenjskih obdobjih;
  • analiza pogojev razvoja v socialnem okolju ter razlikovanje med spodbudnimi in zaviralnimi razvojnimi dejavniki za pomoč uporabnikom v kritičnih življenjskih situacijah;
  • razvoj občutljivosti za razvojne potrebe, probleme in duševne stiske uporabnikov ter njihovo motiviranje in usmerjanje v različne aktivnosti;
  • usposobljenost za povezovanje znanja razvojne psihologije s spoznanji drugih ved o razumevanju razvoja posameznika v širšem družbenem kontekstu;
  • razumevanje vloge različnih socialnih sistemov tekom človekovega razvoja ter usposobljenost za uporabo ter znanj pri oblikovanju pomoči različnim ciljnim skupinam uporabnikov;
  • razvoj kritičnosti do laičnih in popularnih pojmovanj socialnih dejavnikov človekovega razvoja;
  • razvoj empatičnosti, občutljivosti za socialne situacije ter spoštovanja različnosti kot kvalitete.
6
Družba, država in etika

Družba, država in etika so pojavi, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in v njih sodelujemo. Velikokrat si ne znamo predstavljati, kaj točno kateri pojav pomeni, ali pa menimo, da točno vemo, za kaj gre, pri tem pa se ne znamo odmakniti na potrebno razdaljo, govoriti o posameznem pojavu nevtralno in ga povezati z drugimi pojavi. Namen predmeta je, da bi z njegovo pomočjo presegli vsakdanje nesistematično pogovarjanje v stilu aktualne politične debate in si zgradili splošni koncept ali skelet o družbi, kamor bi lahko pregledno obešali svoja podrobnejša in trajnejša spoznanja o njej. Pri predmetu boste spoznali razlike med skupnostjo in družbo, kar zajema družbenost človeka, družbene procese, družbene skupine, družbeno stratifikacijo in družbeno mobilnost, spoznali boste pojem države, kaj pomeni pravna in kaj socialna država ter kaj pomenijo osnove etike, kodeksi poklicne etike in etika postindustrijske družbe.

Vsebina

  1. Skupnost in družba
    • izvorni elementi skupnosti (Toennies)
    • menjava, blago in vrednost
    • naravno pravo in družbena pogodba
    • družbena razslojenost
    • družbena ureditev
  2. Država in pravo
    • običaji in tradicije
    • država in zakon
    • ustavnost
    • pravna država
    • socialna država
  3. Etika
    • red, pravo, morala
    • osnove in zgodovina etike
    • družbenomoralne norme
    • morala in pravo
    • poklicna etika (kodeksi)
    • etika informacijske družbe

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • obvladali osnovni družboslovni aparat;
  • razumeli razmerja med skupnostjo, družbo in državo;
  • dojeli zgodovinskost družbe;
  • razumeli družbene različnosti v svetu;
  • spoznali perspektive informacijske družbe in globalizacije;
  • razumeli družbene korenine etike;
  • razlikovali med moralo in pravom;
  • prisvojili poklicno etiko (kodeks);
  • si razvili interes in pozitiven odnos do delovnih obveznosti in odgovornosti do dela.
Obvezne učne enote
9
Računovodstvo in finance

Vsebina je v pripravi.

9
Poslovna statistika

Vsebina je v pripravi. 

6
Projektni menedžment in timsko delo

V vsakdanjem in poklicnem življenju se kar naprej srečujemo s projekti – nalogami in dejavnostmi, ki imajo točno določene cilje. Projektno vodenje in projektna organizacija dela nista nikakršna čarobna paličica, ki bi ohlapno skupino brez natančno določenih ciljev in načina komunikacije navzven in navznoter spremenila v tekoči trak za izvedbo projektov. Pravzaprav pomeni projektno vodenje največjo spremembo za tiste, ki projekt vodijo, in od njih tudi največ zahteva. Tu ni velike znanosti, poleg skrbnega načrtovanja in upoštevanja vseh pogojev, ki jih postavlja okolje, zahteva tudi veliko discipline pri spremljanju projekta in predvsem stalno prilagajanje spremembam.

Kaj je to projekt? Kakšen je dober projektni vodja, katera znanja in lastnosti ima? Je dovolj, da je velik strokovnjak na vsebinskem področju projekta? Iz česa je sestavljen projektni načrt in kdo je odgovoren za pripravo projektnega načrta? Pri vsebinah predmeta in s pomočjo detektivske izobraževalne igre boste razvili kompetence projektnega vodenja.

Vsebina

  • definicija projekta
    • določitev ciljev projekta
    • določitev vektorjev projekta
    • definiranje dimenzij projekta
    • definiranje aktivnosti projekta
  • vpliv sprememb na projekt in projektno okolje
    • prepoznavanje deležnikov projekta
    • razumevanje vloge deležnikov
    • predstavitev projektnega načrta deležnikom projekta
    • uskladitev in potrditev projektnega načrta
    • razumevanje vsebine in oblike načrta obvladovanja tveganj
  • izvedba procesov planiranja
    • izbira organizacijske sheme
    • strukturiranje projekta
    • priprava projektnega načrta
      • planiranje aktivnosti, nosilcev in rezultatov
      • ocena trajanja aktivnosti
      • določanje nosilca aktivnosti
      • določanje rezultata aktivnosti
      • povezovanje aktivnosti v mrežo
      • določanje kritične poti
    • uporaba orodja s področja projektnega vodenja
  • pomen nadzora projekta
    • spremljanje teka projekta, sestanki, reševanje konfliktov
    • predstavitev dokumentov projektnega načrta
    • poročanje o stanju na projektu
    • pripravljanje sestankov
    • uporaba informacijskih virov
  • aktivnost ob zaključku projekta
    • predstavitev rezultatov projekta deležnikom
    • zaključno poročilo
    • poprojektne aktivnosti

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • seznanili se bodo s projektnim vodenjem kot orodjem za učinkovito realizacijo ciljev in s konceptualnimi osnovami ter sodobnimi tehnikami vodenja projektov;
  • znali bodo aplicirati znanje v procesih priprave in izvedbe projektov;
  • znali bodo uporabljati sodobne tehnologije za predstavljanje projekta;
  • znali bodo vrednotiti sodobne metode predstavljanja projekta;
  • znali bodo uporabljati sodobno orodje za načrtovanje projekta;
  • znali bodo predstaviti projekt in poročati o projektu;
  • sposobni bodo analize, sinteze in predvidevanja rešitev;
  • sposobni bodo samostojnega strokovnega dela;
  • sposobni bodo timskega dela.
6
Inovativni in inovacijski menedžment

Inovacije in z njimi inovativno razmišljanje nam pomagajo izoblikovati ključne vzvode za začetek razumevanja dolgoročnega razvoja poslovnih sistemov. Inovativno razmišljanje nima nekega strogega začetka in upajmo, sploh ne konca. S pravilnim znanjem se lahko vsak posameznik, ki je uspešno krmaril med viharji poslovnega sveta ali pa si to želi, nauči in sprejme enega glavnih virov za ustvarjanje dodane vrednosti.

Pri predmetu Inovativni in inovacijski menedžment boste spoznali, kako učinkovito voditi inovativne procese, kako jih spoznati, prepoznati in izoblikovati. Vizija predmeta je, da je lahko v prihodnosti vsak študent mednarodni inovativni ali inovacijski menedžer, čigar znanje ni vezano le na lastno okolje, temveč je sposoben s svojim znanjem prepoznati priložnost ne glede na stopnjo razvoja okolja, v katerem je sam znotraj neke poslovne organizacije in njenega procesa.

Vsebina

Inovativni in inovacijski menedžment

  • novi pristopi in trendi v menedžmentu
  • evolucijski poslovni model in vloga inovativnosti v njem

Ustvarjalnost in inoviranje

  • razlike med inovativnostjo, inventivnostjo in ustvarjalnostjo
  • vrste in primeri inovacij
  • odprto in trajnostno inoviranje

Inovacijski proces

  • faze, orodja in metode inovacijskega procesa
  • tehnike in metode ustvarjalnega razmišljanja
  • analiza potreb trga
  • segmentacija
  • tržna manifestacija (prodajno-marketinške strategije)
  • načini in tehnike učinkovite predstavitve idej in projektov                      

Misleča (inovativna) okolja

  • temeljne značilnosti mislečih okolijmedstrukturni timi in participativni model
  • metode in orodja za razvoj inovativnih okolij
  • model 8 +1 poslovnih odnosov
  • deležniki inovacijskega prostora
  • inovativna kultura

Vloga menedžerja

  • razlike med inovacijskim in inovativnim menedžerjem
  • celostni osebnostni razvoj
  • človeški, strukturni in socialni kapital
  • vloga inovacijskega menedžerja pri upravljanju posameznika in tima

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje vloge inovativnosti in ustvarjalnosti v evolucijskem modelu poslovnih sistemov;
  • poznavanje razlik med inventivnostjo in inovativnostjo ter različnih vrst inovacij;
  • usvojitev ključnih korakov inovacijskega procesa;
  • razumevanje vloge menedžerja v upravljanju mislečega podjetja;
  • poznavanje orodij za razvoj mislečih (inovativnih) okolij;
  • analiziranje poslovnih primerov na osnovi evolucije poslovnih sistemov;
  • načrtovanje izvedbe ideje do tržne manifestacije;
  • organiziranje in vodenje medstrukturnega timskega dela;
  • prepoznavanje lastnih ključnih sposobnosti, kreativnosti in odgovornosti.
6
Osebni menedžment in komunikacija

Vsebina je v pripravi. 

6
Organiziranje neprofitnih organizacij

Nepridobitne organizacije (NPO) delujejo z različnimi poslanstvi in v različnih okoljih, ki nanje tudi različno vplivajo. Za njihovo delovanje so pomembne tako kultura v posamezni državi kot nezadovoljene potrebe državljanov, spodbude in organiziranost države, število organizacij ipd. Neprofitne organizacije so zelo vpete v svoje poslovno okolje. Znati morajo prepoznati aktualne družbene probleme, najti rešitve za svoj obstoj ali zagon novih projektov in pri tem ves čas sodelovati z drugimi.

Pri predmetu študenti ob študijah primerov profitnih in neprofitnih organizacij rešujejo določene probleme in predlagajo rešitve. Spoznajo ozadje delovanja neprofitnih organizacij, osnovne pojme in najnovejše trende. Poznavanje osnovnih pojmov s področja NPO in nekaterih teoretskih izhodišč je ključnega pomena za splošno razgledanost pri organiziranju in vodenju nepridobitnih organizacij pa tudi za uspešno strokovno komuniciranje na tem področju. Prav tako študenti spoznajo osnovne informacije o virih financiranja NPO in pridobijo vpogled v zahtevnost pridobivanja sredstev za delovanje NPO.

Vsebina 

  1. OSNOVNI KONCEPTI
    • neprofitne organizacije, nevladne organizacije, neprofitni sektor, civilna družba
    • neprofitne organizacije pri nas in v svetu
    • politični, pravni in ekonomski vidiki neprofitnih organizacij
    • sektorji, področja, industrije, mreže
  2. TEMELJI IN PODROČJA NEPROFITA
    • politične teorije neprofita
    • ekonomske teorije neprofita
    • neprofit in družbene spremembe
    • neprofit in podjetništvo
    • neprofit in socialni kapital
    • neprofit v zdravstvu, sociali, kulturi itn.
    • neprofit in politika
  3. DILEME ORGANIZIRANJA NEPROFITA
    • določanje in izvajanje odgovornosti
    • merjenje dosežkov in učinkovitosti
    • nadzorovanje
    • komercializacija in konflikt interesov
    • bodočnost neprofitnih in nevladnih organizacij

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznali pomena neprofitnih dejavnosti;
  • razumeli osnovne koncepte o neprofitnih, nevladnih organizacijah, cd itd.;
  • poznali globalne mreže neprofitnih in nevladnih organizacij;
  • obvladali metode za analizo neprofitnega sektorja;
  • obvladali koordinacijo neprofitnih organizacij;
  • poznavali regulatorni okvira neprofitnega sektorja v Sloveniji;
  • poznali smernice EU na neprofitnem področju;
  • prepoznali potrebe in interese za delovanje neprofitnega sektorja;
  • znali aplicirati in implementirati teoretično znanje o organiziranju neprofitnih organizacijah v poslovno prakso in razvili vztrajnost, storilnostno usmerjenost, natančnost in odgovornost;
  • razvili interes in pozitiven odnos do delovnih obveznosti in odgovornosti do dela.
9
Medgeneracijsko povezovanje

Pri predmetu boste spoznali različne dobre prakse na področju medgeneracijskega povezovanja in jih tudi sami raziskovali. Zanimale nas bodo tudi vaše izkušnje o sodelovanju z različnimi generacijami v ožjem socialnem okolju, vaše eventualno udejstvovanje pri projektih v vlogi prostovoljca/prostovoljke ali zaposlenega v kateri izmed nevladnih organizacij. Doseganje ciljev, kot so organizacija socialne mreže, izvedba projektov v njej, uporaba znanj in socialnih veščin na področju poslovanja, menedžmenta in socialnih storitev, zahteva obvladovanje komunikacijskih spretnosti. Kakovostna komunikacija je osnova razvoja dobrih medsebojnih odnosov in medgeneracijskega povezovanja.

Vsebina

  1. Demografska gibanja v Sloveniji in EU
  2. Civilna družba kot temeljni okvir sodelovanja med generacijami in skupnost generacij
  3. Posledice demografskih gibanj
  4. Model treh obdobij življenja v človekovem razvoju
  5. Potrebe različnih generacij
  6. Temeljni koncepti sodelovanja med generacijama
  7. Pomen in karakteristike socialnih mrež
  8.  Menedžment staranja na delovnem mestu
  9. Vloga NVO pri povezovanju generacij
  10. Projekti namenjeni povezavi različnih generacij
  11. Definicija tima in učenje dela v timu
  12. Prikaz različnih možnosti sodelovanja med generacijama

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali bodo zgodovino razvoja organizacij na področju medgeneracijskega sodelovanja v nacionalnem in mednarodnem kontekstu;
  • spoznali bodo posamezne generacije in starostne skupine ter njihove značilnosti;
  • razumeli bodo temeljne koncepte na področju solidarnosti in sodelovanja med generacijami ter na področju  prostovoljstva;
  • usposobili se bodo za nekatere metode dela s prebivalci v lokalni skupnosti in soseski;
  • dobili bodo vpogled v možne oblike povezovanja med generacijami in njihovega sodelovanja;
  • analizirali bodo vloge širšega družbenega okolja pri delovanju organizacij medgeneracijskega sodelovanja ter se naučili predvidevanja rešitev ter posledic na področju njihovega delovanja;
  • usposobili se bodo za interdisciplinarni pristop ter obvladovanje komunikacijskih spretnosti in sposobnost  pri organiziranju socialnih storitev ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljnih skupin uporabnikov;
  • na praktičnem primeru se bodo usposobili za uporabo raziskovalnih metod za diagnosticiranje potreb ciljnih skupin v svojem socialnem okolju;
  • razvili bodo fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja, oblikovanje lastnega mnenja in samorefleksije;
  • razvili bodo pozitiven odnos do kreativnega obvladovanja medgeneracijskih problemov in se naučili evalvirati učinke svojih dosežkov.
9
Izobraževanje in kadrovski menedžment

Znanje je danes prav tako potrebno kot hrana in pijača. Potrebujemo ga vsak dan in vse svoje življenje. Znanje tudi izjemno hitro zastareva, v povprečju zastari v treh do petih letih, na nekaterih področjih še prej. To je dobra novica, saj z znanji in spoznanji pri tem predmetu marsikomu lahko pomagamo načrtovati izobraževanje ter s tem tudi osebni in profesionalni razvoj. Čeprav imamo na področju kadrovskega menedžmenta veliko število modelov in sistemov, pa je izobraževanje še vedno najučinkovitejša in najbolj prepoznana intervencija za povečanje produktivnosti oz. učinkovitosti. In ne le to. Že Arie de Gues je zapisal: »Preživele bodo tiste organizacije, ki se bodo učile hitreje.« Preživeli bodo torej tisti posamezniki, ki bodo hitreje potovali po učni krivulji, in tiste organizacije, ki bodo poleg pridobivanja znanja zmogle ustvarjati tudi novo znanje.

Pri predmetu bo govor o glavnih izzivih menedžmenta znanja. S pomočjo aplikativnih nalog pri predmetu študenti pridobljeno teoretično znanje lahko nemudoma prenesejo v prakso.

Vsebina

Temelji kadrovskega menedžmenta

  • trg dela in s tem povezano kadrovanje
  • razvoj človeških virov v globalnem konkurenčnem okolju
  • analiza organizacijskih vlog in načrtovanje kadrov
  • upravljanje organizacijske kulture in  različnosti - multikulturno in multigeneracijsko delovno okolje
  • DNK Inovativnosti – ustvarjanje inovativne organizacije
  • strateško načrtovanje in upravljanje karier
  • IKT za podporo kadrovskemu menedžmentu
  • strategije kadrovanja v organizaciji
  • koncepti in nova vloga dela v sodobni družbi (mobilnost, večkariernost)

Menedžment izobraževanja

  • vodenje učeče se organizacije
  • transformacija izobraževalne službe v oddelek za razvoj učinkovitosti in izboljšav
  • metode in tehnike ugotavljanja potreb po izobraževanju
  • načrtovanje izobraževanja zaposlenih
  • upravljanje timskega izobraževanja
  • upravljanje coachinga in mentorstva
  • upravljanje tihega znanja organizacije
  • upravljanje tacitnega in eksplicitnega znanja
  • od učeče k misleči se organizaciji - upravljanje inovativne organizacijske kulture
  • strokovni profili
  • IKT za podporo menedžmentu izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razvili strateško razmišljanje in pogled na vlogo kadrovskega managementa ter pomen vseživljenjskega izobraževanja;
  • spoznali vzpostavljanje in razvoj filozofije učečih se sistemov;
  • razumel pomen usklajevanja obstoječih, želenih in zahtevanih znanj glede na organizacijsko vlogo;
  • razvili  lasten proces ustvarjalnega razmišljanja in znali oblikovati proces razvoja inovativne organizacije; 
  • razvili spretnosti opazovanja in znali identificirati izobraževalne in razvojne potrebe organizacije;
  • razvili spretnosti načrtovanja (načrtovanje karierne poti v organizaciji, pretvorba razvojnih potreb v konkretne  izobraževanja), vedenja in nadzorovanja procesov izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja;
  • razvili logično-analitične spretnosti in znali izmeriti dodano vrednost izobraževanja; 
  • sposobni voditi time;
  • sposobni učinkovite komunikacije in reševanja konfliktov. 
Smer Sociala (obvezne učne enote)
6
Socialno podjetništvo in zadružništvo

Socialno podjetništvo poleg razvoja in trženja produktov ustreza še dvema drugima pogojema: prvič, da na družbeno inovativen način odgovarja na temeljne potrebe družbe in lokalnega okolja, in drugič, da deluje po načelih ekonomske demokracije, kar pomeni širše deležniško soupravljanje podjetja in omejitve glede delitve dobička.

Cilj predmeta je, da študenti na osnovi izkustvenega učenja razvijejo znanja in kompetence aktivnih načrtovalcev poslovanja socialnih podjetij od ideje do uresničitve.

Vsebina

  1. Uvod v podjetništvo
    • Temeljni pojmi, definicije podjetništva, podjetnika
    • Klasično in sodobno razumevanje podjetništva
    • Podjetništvo v nacionalnem in mednarodnem prostoru
  2. Socialno in družbeno podjetništvo
    • Temeljni pojmi socialnega podjetništva in zadružništva
    • Specifične karakteristike socialnih podjetij
    • Stanje razvoja socialnega podjetništva na terenu
    • Potencial in perspektiva socialnega podjetništva in zadružništva
    • Socialno podjetništvo in zadružništvo v nacionalnem in mednarodnem prostoru
  3. Podjetnik
    • Temeljne značilnosti in lastnosti socialnega podjetnika
    • Miti o podjetnikih
    • Razlike med socialnimi podjetniki in menedžerji
  4. Podjetniška priložnost
    • Ustvarjalnost in kreativnost v podjetništvu
    • Generiranje družbeno odgovornih idej
    • Pomen družbenih inovacij
  5. Ime, pojem kulture in morale nasploh, predvsem pa v poslovnem svetu
    • Vrline vzornega poslovnega obnašanja v sodobnem poslovnem svetu
    • Družbena odgovornost podjetnika in podjetja
  6. Moralne dileme socialnega podjetnika pri poslovanju
    • Moralni vidiki nastopanja podjetnika/podjetja v javnosti
    • Odnos podjetnika do kupcev, partnerjev, konkurence
    • Odnos do domačih običajev v poslovnem svetu

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • seznanili se s sodobnim razumevanjem podjetništva, ovirami za razvoj podjetništva in različnimi načini spodbujanja podjetništva;
  • seznanili se z razvojem socialnega podjetništva in zadružništva v nacionalnem in mednarodnem prostoru;
  • spoznali specifične karakteristike socialnih podjetij za razliko od »klasičnih« podjetij;
  • spoznali, kakšen je potencial in perspektiva socialnega podjetništva in zadružništva;
  • izvedeli, kakšno je trenutno stanje razvoja socialnega podjetništva in zadružništva na terenu;
  • spoznali ključni pomen zadruge (cooperative) kot najbolj primerne pravne oblike za razvoj socialnega podjetja (social enterprise) ter koncept družbenih inovacij (social inovation), ki se nahaja v temelju razvoja socialne ekonomije kot generatorja družbenih sprememb (social change);
  • obvladali osnovne pojme in definicije podjetništva in podjetniških aktivnosti;
  • spoznali posebnosti socialnega oz. družbenega podjetništva;
  • podrobno spoznali vseh pet sestavin podjetniškega procesa in sicer podjetnika, podjetniško priložnost, ustvarjalnost in inoviranje, sredstva in vire za zagotavljanje sredstev in podjetniško okolje, in njihovo vlogo v praksi;
  • se usposobili izpeljati koristno načrtovanje podjema in oceniti potencial uspeha;
  • se usposobili za samostojno delo in delo v timu;
  • znali spoštovati raznolikost in multikulturnost pri poslovanju v globalnem svetu.
6
Organiziranje prostovoljnega dela in podporne mreže

Zakon o prostovoljstvu definira prostovoljstvo kot »družbeno koristno brezplačno aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Poleg tega pa krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.«

Pri predmetu boste spoznali značilnosti organiziranega prostovoljnega dela, načine vodenja in spremljanja prostovoljcev, dejavnike motiviranja prostovoljcev ter učinke prostovoljnega dela za uporabnike, prostovoljce, organizacije in skupnost. Spoznali boste osnovne metode spremljanja in evalvacije prostovoljnega dela ter svoje znanje preizkusili v praktičnih nalogah.

Vsebina

  1. Značilnosti organiziranega prostovoljnega dela
    • vrste in struktura prostovoljskih organizacij
    • poslanstvo in strateške usmeritve 
    • področja prostovoljnega dela in ciljne skupine
    • vloga prostovoljcev v organizaciji
    • naloge prostovoljcev
  2. Organiziranje prostovoljnega dela
    • načrtovanje, vodenje in usmerjanje prostovoljnega dela
    • evalvacija prostovoljnega dela
    • timsko delo (vodenje in odločanje)
    • medosebni odnosi v organizaciji
    • mreženje prostovoljskih organizacij
    • družbeni položaj prostovoljskih organizacij
    • sodelovanje družbenih struktur na področju prostovoljnega dela
    • prostovoljstvo v profitnih organizacijah
  3. Podpora prostovoljcem in profesionalni razvoj
    • izobraževanje
    • mentorstvo in vodenje prostovoljcev
    • spremljanje in evalvacija prostovoljnega dela
    • usklajevanje ciljev organizacije in preferenc prostovoljcev s potrebami uporabnikov
    • sodelovanje prostovoljcev z organizacijo
    • strategije pridobivanja in ohranjanje prostovoljcev v organizaciji
  4. Motivacija za prostovoljno delo
    • etika prostovoljstva
    • prostovoljstvo v različnih življenjskih obdobjih
    • pobude in vzpodbude za prostovoljno delo
    • vrednote prostovoljstva
    • spreminjanje motivacije pri prostovoljnem delu
    • zadovoljstvo prostovoljcev
    • nagrajevanje prostovoljcev
  5. Učinki prostovoljnega dela
    • kompetence in profesionalni razvoj
    • motivacija in vrednostne orientacije
    • samopodoba in samospoštovanje
    • socialni kapital
    • zadovoljstvo in koristi uporabnikov
    • učinki za prostovoljske organizacije
    • širši družbeni učinki

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne kompetence in predmetno-specifične:

  • razumevanje vloge širšega družbenega konteksta pri delovanju organizacij ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
  • sposobnost uporabe znanj in spretnosti s področja poslovanja, menedžmenta ter socialnih storitev; 
  • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov za potrebe izboljšanja kakovosti delovanja organizacije ter socialnih storitev;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v timih ter v različnih družbenih in kulturnih okoljih;
  • poznavanje ter sposobnost kritične analize teoretskih izhodišč, modelov organiziranja socialnih storitev ter raziskovalnih ugotovitev in njihove kontekstu prilagojene uporabe v praksi;
  • sposobnost za reševanje konkretnih delovnih nalog in problemov s področja organiziranja socialnih storitev ob fleksibilnem upoštevanju posebnosti ciljne skupine uporabnikov socialnih storitev;
  • interdisciplinarna uporaba temeljnih znanj s področja poslovnih in organizacijskih ved, socialne politike ter komunikacijskih spretnosti in sposobnost uporabe teh znanj pri organiziranju socialnih storitev ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov;
  • razumevanje prepletenosti funkcij organiziranja in menedžmenta ter strokovnega nudenja pomoči uporabnikom za učinkovito delovanje socialnih organizacij;
  • razvoj veščin in spretnosti za uporabo znanja pri diagnostificiranju potreb ter organiziranju socialnih storitev za različne ciljne skupine ter na različnih nivojih upravljanja;
  • sposobnost sodelovanja in povezovanja in reševanja konfliktov in pogajanja z različnimi deležniki, ki delujejo na področju socialnega varstva na regionalni, lokalni in mednarodni ravni;
  • si razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
  • razvili pozitivni odnos do kreativnega reševanja problemov.
6
Organiziranje prostočasnih aktivnosti otrok in mladostnikov

Prosti čas je vsakdanja in hkrati kompleksna tema. »Današnji mladi so preveč pasivni. Sploh ne vedo, kako aktivno preživljati prosti čas,« pogosto slišimo. Po drugi strani pa: »Današnji otroci so preobremenjeni s kupom dejavnosti. Takoj po vrtcu in šoli se jim že mudi na plesne vaje, v glasbeno šolo, h košarki, k skavtom, nemščini. Saj sploh nimajo časa za igro!« Stereotipi o otrocih, ki popoldneve preživljajo ob televiziji in računalnikih, so še zelo živi. Hkrati pa nas preplavljajo resničnostne oddaje o iskanju talentov, ki so polne zgodb o mladih, ki ogromno svojega časa, truda in trdega dela vložijo v lovljenje svojih pevskih, plesnih, športnih in drugih sanj. Kje je v tem nasprotij polnem svetu prostega časa otrok in mladostnikov naša vloga?

Pri predmetu boste raziskovali, kako organizirati dejavnosti neformalnega učenja, ki bodo odgovarjale na potrebe otrok in mladostnikov, se skladale z njihovimi željami in interesi, podpirale njihov razvoj in morda celo odgovarjale na kak pereč družbeni izziv. Spoznavali boste, kako so se pojmi otroštva, mladosti in prostega časa razvijali in spreminjali skozi zgodovino ter vpliv družbenih okoliščin nanje. Analizirali boste položaj otrok in mladostnikov v Sloveniji danes ter spoznali vlogo in pomen prostega časa v procesu njihovega odraščanja.

Vsebina

  1. Pomen prostega časa v razvoju otrok in mladostnikov
    • značilnosti prostočasnih dejavnosti
    • tipi prostočasnih dejavnosti
    • vloga vrstnikov in odraslih v prostočasnih dejavnostih otrok in mladostnikov
    • vpliv socialnega okolja na preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov
    • učinki prostočasnih dejavnosti za psihološki razvoj otrok in mladostnikov
  2. Družbena organizacija prostega časa
    • zgodovinski razvoj organiziranega prostega časa
    • strukture in funkcije prostočasnih dejavnosti
    • družbeni učinki prostočasnih dejavnosti
  3. Psihološki dejavniki vključevanja v prostočasne dejavnosti
    • motivacija
    • kompetence
    • socialne identitete
    • osebnost
  4. Psihološki in socialni učinki prostočasnih dejavnosti
    • individualni izidi in usmerjanje razvoja
    • socialna dinamika skupine in medskupinski odnosi
    • socialni kapital
    • družbena kohezivnost

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje vloge širšega družbenega konteksta pri delovanju organizacij ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
  • sposobnost uporabe znanj in spretnosti s področja poslovanja, menedžmenta ter socialnih storitev; 
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v timih ter v različnih družbenih in kulturnih okoljih;
  • sposobnost vnašanja inovativnih pristopov pri organiziranju socialne pomoči;
  • poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja organizacij na področju sociale ter socialnega varstva v nacionalnem in mednarodnem kontekstu;
  • poznavanje ter sposobnost kritične analize teoretskih izhodišč, modelov organiziranja socialnih storitev ter raziskovalnih ugotovitev in njihove kontekstu prilagojene uporabe v praksi;
  • sposobnost za reševanje konkretnih delovnih nalog in problemov s področja organiziranja socialnih storitev ob fleksibilnem upoštevanju posebnosti ciljne skupine uporabnikov socialnih storitev;
  • interdisciplinarna uporaba temeljnih znanj s področja poslovnih in organizacijskih ved, socialne politike ter komunikacijskih spretnosti in sposobnost uporabe teh znanj pri organiziranju socialnih storitev ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov;
  • razumevanje prepletenosti funkcij organiziranja in menedžmenta ter strokovnega nudenja pomoči uporabnikom za učinkovito delovanje socialnih organizacij;
  • razvoj veščin in spretnosti za uporabo znanja pri diagnostificiranju potreb ter organiziranju socialnih storitev za različne ciljne skupine ter na različnih nivojih upravljanja;
  • razvoj fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
  • razvoj pozitivnega odnos do kreativnega reševanja problemov na področju socialnih dejavnosti.
6
Organiziranje aktivnosti starejših

Naša življenjska doba se zaradi kvalitete različnih dejavnikov podaljšuje in starosti, ki jih dandanes dosegajo ljudje, so vedno višje. Vsak od nas se stara in vsak od nas si želi, da bi njegovo tretje življenjsko obdobje bilo čim bolj aktivno in polno.

Pri predmetu boste spoznavali vlogo širšega družbenega konteksta pri delovanju različnih oblik dejavnosti starejših, kakšne so formalne in neformalne oblike organiziranja dejavnosti starejših, vse z namenom, da se boste naučili prispevati k izboljšanju kvalitete življenja starejših in posledično vas samih. Verjamemo, da je delo pri predmetu del vaše priprave na starost.

Cilj predmeta je, da vas usposobi za delo na področju, namenjenem organizaciji dejavnosti starejših, oziroma za vodenje projektov, ki omogočajo dejavnosti starejših in jih povezujejo s socialnim okoljem, skupnostjo.

Mogoče vas nova spoznanja o možnostih organiziranja dejavnosti starejših spodbudijo, da se sami preizkusite in kreirate kak nov projekt ali se vključite v projekte na to temo, ki v našem okolju že potekajo. Nekateri boste prvič začeli razmišljati o starosti in staranju in zagotovo boste nekateri spremenili svoje stereotipe o starosti in stare ljudi okrog sebe po končanem predmetu sprejemali malo drugače.

Vsebina

  • Družbene in prebivalstvene spremembe in spremenjeni položaj starejših v sodobni družbi
  • Ohranjanje in razvoj socialnega in človeškega kapitala starejših za družbeno ravnovesje
  • Naključni in namensko ter smiselno organizirani prosti čas
  • Prostovoljstvo starejših za starejše
  • Motivi za učenje in izobraževanje v poznejših letih življenja
  • Univerza za tretje življenjsko obdobje in druge oblike izobraževanja in sodelovanja starejših
  • Animacija starejših v institucionalnem varstvu
  • Kultura, izobraževanje in delovanje starejših
  • Oblike organiziranega dela s starejšimi
  • Projektno delo na področju delovanja starejših

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumeli vloge širšega družbenega konteksta pri delovanju organizacij ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
  • usposobljeni za reševanje konkretnih delovnih nalog in problemov s področja organiziranja socialnih storitev ob fleksibilnem upoštevanju posebnosti ciljne skupine uporabnikov socialnih storitev;
  • razvili veščine in spretnosti za uporabo znanja pri diagnostificiranju potreb ter organiziranju socialnih storitev za različne ciljne skupine ter na različnih nivojih upravljanja;
  • pridobili sposobnost vnašanja inovativnih pristopov v organiziranje dejavnosti za starejše in starejše v visoki starosti;
  • razvili komunikacijske sposobnosti in sposobnosti mreženja ter prožnega delovanja v timih ter v različnih družbenih in kulturnih okoljih;
  • pridobili sposobnost (samo)refleksije, oblikovanja poklicne identitete in zavezanosti profesionalni etiki.
ali
Smer Izobraževanje (obvezne učne enote)
6
E-izobraževanje

Turbulentnost sodobnega časa in prostora vse bolj poudarja potrebo po aktualiziranem znanju/védnosti, vse bolj namreč govorimo o družbi znanja. Posledično se spreminjata tako vloga izobraževalcev kakor tudi pozicija učečega; učenje in izobraževanje se namreč prepletata v družbeno matrico, zato ju ne moremo razumeti zunaj tega konteksta. Meje izobraževalnih možnosti premika tudi hiter razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v podjetjih, predvsem pa dostop do interneta sta danes prvi pogoj za poslovanje vsakega malega, srednje velikega ali velikega podjetja. Razvoj svetovnega spleta vsem uporabnikom permanentno omogoča dostop do različnih virov znanja. Pridobivanje znanja/védnosti tako že dolgo ni več omejeno le na fizične učilnice. Priložnost aktualizacije znanja nedvomno ponujajo sodobne digitalne tehnologije in tehnologije svetovnega spleta, ki večajo dosegljivosti in možnosti prilagajanja učenja in izobraževanje učečemu.

Vsebina

  1. Oblike zapisovanja znanja
  2. Zgodovinski pregled izobraževanja na daljavo in e-izobraževanja
  3. Značilnosti in trendi e-izobraževanja in razlogi zanj
  4. Organiziranja in oblikovanje programov e-izobraževanja
  5. Razvrstitev in uporaba tehnologij za pripravo programov e-izobraževanja (virtualna učna okolja)
  6. Sodelovanje in tehnologije namenjene sodelovanju
  7. Tehnologije namenjene za osebni in profesionalni razvoj
  8. Etični vidiki tehnološko pogojenega izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumeli pomen vseživljenjskosti učenja, podprtega z e-tehnologijami;
  • sposobni ustvarjalnega razmišljanja in delovanja na področju e-izobraževanja;
  • spoznali tehnološke značilnosti e-izobraževanja in osnovne trende razvoja ter njihovega prenosa v pedagoško prakso;
  • sposobni za svetovanje pri pripravi programa e-izobraževanja;
  • sposobni za upravljanje s sistemom e-izobraževanja glede na postavljene zahteve;
  • se zavedali pomena etičnega ravnanja v okolju e-izobraževanja;
  • razumeli pomen sodelovanja in bodo sposobni uspešno sodelovati s pomočjo e-tehnologij;
  • sposobni motivirati za izobraževanje na daljavo in e-izobraževanje;
  • razvili komunikacijske sposobnosti v elektronskih medijih;
  • se zavedali pomena trajnega osebnega in profesionalnega razvoja;
  • sposobni sodelovanja v timu;
  • sposobni kritične presoje;
  • uporabljali znanstvene metode pri reševanju strokovnih in delovnih problemov na področju e-izobraževanja.
6
Svetovanje za učenje in izobraževanje

V današnjem dinamičnem času so nenehne spremembe postale ena naših redkih stalnic. Glede na to, da živimo v času vse hitrejših sprememb, vse kompleksnejših družbenih struktur in dejavnosti, je razumljivo, da je tudi naše učenje in izobraževanje postalo vseživljenjsko. Vedno hitrejši pretok informacij zahteva nove načine odzivanja na izzive okolja tako od posameznikov kakor tudi od organizacij, dinamičnost sodobnega življenja pa vse večjo okretnost in odzivnost v prilagajanju zunanjim okoliščinam. Čeprav je potreba po pomoči z nasveti dejavnost, stara kot človeštvo, se v sodobni družbi potreba po svetovalni dejavnosti nedvomno povečuje. Postala je pomemben dejavnik razvoja socialnega, ekonomskega in kulturnega kapitala sodobne družbe. Svetovanje oz. svetovalne dejavnosti vse pomembneje prispevajo k učinkovitosti naložb v učenje, izobraževanje in usposabljanje, k učinkovitosti trga dela, vseživljenjskemu učenju, socialni vključenosti, družbeni enakosti in ekonomskemu razvoju.

Vsebina

  1. Opredelitve in razmejitve temeljnih zvrsti svetovalnega dela
  2. Funkcije in značilnosti svetovalca in svetovanca in svetovalne komunikacije
  3. Značilnosti različnih pristopov, oblik in metod svetovalnega dela:
  • laično, strokovno, specializirano
  • direktivno, nedirektivno
  • krajše (informiranje, nasvetovanje)
  • daljše (svetovanje, vodenje)
  • individualno – skupinsko

4.   Izpeljava svetovalnega procesa:

  • faze
  • načrtovanje poteka
  • timsko delo

5.   Informacijska in svetovalna središča in načini organiziranosti svetovalnega dela

6.   Vseživljenjsko vodenje razvoja kariere

7. Refleksija učenja, analiza in vrednotenje dosežkov, korekcija in razvoj nadaljnjega učenja

  • refleksija lastnega učenja
  • spremljanje in refleksija učenja drugih oseb
  • analiza in vrednotenje dosežkov učenja
  • izboljšanje in razvoj kakovosti učenja
  • odgovornost za učenje (inteligentna odgovornost)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali zvrsti in oblik svetovalnega dela pri izobraževanju in učenju;
  • usposobljeni za izbiro in uporabo metod svetovalnega dela pri delu z udeleženci izobraževanja in učenja in pri različnih ciljnih skupinah;
  • analizirali, sposobni sinteze in predvidevanja rešitev pri različnih zvrsteh svetovalnega dela;
  • usposobljeni za uporabo znanja in spretnosti s področja svetovalnega dela;
  • sposobni vnašanja inovativnih pristopov pri organiziranju svetovalnega dela;
  • poznali in razumeli razvojne značilnosti, razlik in potreb posameznika;
  • spoznali možnosti sodelovanja prostovoljcev pri svetovalnem delu in v nevladnih organizacijah;
  • spoznali pomen učenja in svetovalnega dela v skupnosti;
  • razvili občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije;
  • spoznali in razumeli zgodovino razvoja svetovalnih in terapevtskih pristopov pri delu z ljudmi in še posebej pri učenju in izobraževanju;
  • sposobni interdisciplinarne uporabe temeljnega znanja s področja svetovalnega dela ter komunikacijskih spretnosti in sposobni uporabe tega znanja pri organiziranju izobraževanja in učenja ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov;
  • razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
  • sposobni odkrivanja (diagnosticiranja) potreb po znanju, razvijanja interesa in potreb po znanju ter pripravljenosti za učenje;
  • sposobni načrtovanja, priprav, organiziranja in vodenja lastnega učenja in učenja v skupinah;
  • sposobni komuniciranja z učečimi se osebami, svetovanja in pomoči pri njihovem učenju;
  • razvili spretnosti in veščin pri uporabi različnih virov in medijev pri učenju (raba besedilnih, slikovnih, elektronskih gradiv in pripomočkov;
  • ozavestili lastnega učenja in učenja drugih oseb, sposobni presoje (analize) in vrednotenja dosežkov učenja ter korekcije nadaljnjega učenja;
  • razvili pozitiven odnosa do kreativnega reševanja problemov svetovalnega dela ter do znanja in učenja ter etičnega in moralnega odnosa do učnih dosežkov in uporabe znanja.
6
Planiranje, organizacija in menedžment izobraževanja

Planiranje in organizacija izobraževanja združujeta kompleksen sklop veščin, ki od posameznika zahtevajo poznavanje teoretične osnove učenja (oblike, vrste in dejavniki učenja), ugotavljanje potreb po izobraževanju in usposabljanju (od ugotavljanja izobraževalnih potreb do načrtovanja izvedbe izobraževanja), pripravo in organiziranje izobraževanja (organizacija izvedbe, izbor izvajalcev, pridobivanje udeležencev, denarna vprašanja ipd.) ter ne nazadnje tudi vrednotenje programov. Pri predmetu boste spoznali t. i. andragoški ciklus, ki ga vsakdo, ki se ukvarja z izobraževanjem odraslih, torej tudi menedžer (vseživljenjskega) izobraževanja, pozna in izpeljuje pri svojem delu.

Vsebina

Planiranje izobraževanja

  • Izobraževanje in strateški cilji organizacije v dinamičnem prepletu
  • Organizacijski viri za ugotavljanje potreb po izobraževanju in usposabljanju
  • Načrtovanje izobraževanja po modelu 4K
  • Načrtovanje proračuna za izobraževanje in usposabljanje
  • Programiranje izobraževanja in usposabljanja - formalni in vsebinski vidik, določitev ciljev in kompetenc in druge sestavine izobraževalnega programa

Organizacija izobraževanja

  • Analiziranje ponudbe izobraževalnih storitev, izbor in usposabljanje izvajalcev
  • Marketinški splet izobraževalnih storitev (obveščanje ciljnih javnosti, prepoznavanje ključnih elementov motivacije odraslih za izobraževanje in usposabljanje in svetovanje)
  • Izbira in zagotavljanje prostora ter ustreznih učnih pripomočkov
  • Podporne tehnologije za kakovostno izvedbo izobraževanja in usposabljanja
  • Korodinacija izvedbe in spremljanje izobraževanja skozi vidik izvajalca, udeležencev ter organizacije

Menedžment izobraževanja

  • Zagotavljanje nenehne kakovosti v izobraževanju
  • Vrednotenje programov izobraževanja in usposabljanja na ravni zadovoljstva, akumulacije znanja, razvoja novih kompetenc ter učinkov na ravni organizacije

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost analiziranja in ugotavljanja izobraževalnih potreb iz različnih virov;
  • zmožnost prilagajanja izobraževanja in usposabljanja potrebam ciljnih skupin;
  • usposobljenost za načrtovanje izobraževanja usposabljanja;
  • usposobljenost za programiranje (pripravo) izobraževalnih vsebin;
  • sposobnost vrednotenja izobraževanja in usposabljanja;
  • usposobljenost za vnašanje inovativnih pristopov v organizacijo izobraževanja;
  • sposoben vnašati inovativne pristope v organizacijo;
  • razumevanje učenja kot imanentne človekove vseživljenjske dejavnosti, pomembna sestavina družbene prakse;
  • sposobnost načrtovanja in uporabe tehnologije v izobraževanju;
  • avtonomnost pri organizaciji izobraževanja in usposabljanja;
  • razvoj pozitivnega odnosa do vseživljenjskega učenja;
  • sposobnost sodelovanja in timskega dela, empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za različne socialne situacije.
6
Menedžment kakovosti v izobraževanju

Zagotavljanje doseganja enakovrednih standardov kakovosti in standardov znanj med različnimi organizacijskimi oblikami in izvedbenimi posebnostmi je ključno za vsako organizacijo, ki je vpeta v upravljanje izobraževanja. Na menedžment kakovosti v izobraževanju vplivajo tako trendi in usmeritve v izobraževanju, ki oblikujejo smernice, kot različni pristopi h kakovosti na področju primarnega, sekundarnega in terciarnega izobraževanja. Pri predmetu ne bomo pozabili niti na različne deležnike (npr. študente), ki prav tako nosijo svoj delež k prispevku za dvig kakovosti izobraževanja, in sicer v širšem okviru vseživljenjskega izobraževanja.

Vsebina

  • Pomen in razvoj kakovosti ter celovitega obvladovanja kakovosti
  • Pomen vodenja kakovosti v izobraževanju
  • Orodja, metode in tehnike vodenja kakovosti (nekateri znani modeli kakovosti v izobraževanju)
  • Uvajanje in menedžeriranje sistema vodenja kakovosti v organizacijo (benchmarking, evalvacija, samoevalvacija …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumeli pomen in razvoj kakovosti ter celovitega obvladovanja kakovosti;
  • razumeli pomen menedžmenta kakovosti v izobraževanju;
  • razumeli in uporabili orodja, metode in tehnike vodenja kakovosti na različnih ravneh;
  • spoznali različne sisteme kakovosti;
  • poznali in razumeli obstoječe modele kakovosti na področju izobraževanja;
  • uporabili obstoječe modele kakovosti na področju izobraževanja;
  • spodbujali uvajanje sistema vodenja kakovosti v organizacijo;
  • sposobni voditi in koordinirati sistem vodenja kakovosti v organizaciji;
  • obvladovali kakovost pri vsakdanjem delu;
  • razvijali kritično razmišljanje in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju;
  • sposobni timskega dela.

 

Izbirne učne enote (velja za obe smeri)
6
Izbirni predmet 1* in 2*

Izbirne predmete študent izbere iz skupnega nabora predmetov v drugih visokošolskih programih prve stopnje, pri čemer izbere tiste izbirne predmete, ki niso hkrati tudi obvezni predmeti njegovega programa. >> Nabor izbirnih predmetov

* Izberete si 2 izbirna predmeta. Fakulteta si pridržuje pravico, da v primeru majhnega števila študentov sama opredeli izbirne predmete, ki jih bo izvajala.

Obvezne učne enote (velja za obe smeri)
12
Praktično izobraževanje v delovnem okolju

Zaposlovalci si danes želijo sodelavce, ki so pripravljeni na takojšnje učinkovito delo. Praktično izobraževanje v delovnem okolju je odlična priložnost za vse, ki tovrstnih izkušenj nimate, da si jih pridobite in spoznate, kako posamezno delovno okolje diha in živi v praksi. Z opravljanjem aktivnosti, ki izhajajo iz študijskega programa, boste v konkretnem podjetju oz. delovni organizaciji sodelovali z notranjimi in zunanjimi udeleženci podjetja, spoznavali raznolikost delovnih mest in nalog ter hkrati razvijali kompetence, ki vam bodo omogočale napredek na strokovni in osebnostni ravni.

Vsebina

Študenti v okviru praktičnega izobraževanja v delovnem okolju/strokovne prakse v obsegu 320 ur opravljajo delo v neposrednem delovnem okolju, in sicer skladno z vsebino študijskega programa.

Študenti si:

  • Izberejo podjetje oz. delovno organizacijo
  • Izberejo mentorja v delovni organizaciji
  • Pripravijo načrt strokovne prakse
  • Opravljajo prakso
  • Napišejo poročilo o opravljeni praksi

Študenti se na tak način seznanijo s poslovnimi, delovnimi in informacijskimi procesi in vsebinami v konkretnem podjetju oz. delovni organizaciji, pridejo v kontakt z notranjimi in zunanjimi udeleženci podjetja, spoznavajo raznolikost delovnih mest in nalog. Obenem razvijajo odgovornost do dela in reflektirajo o lastnem napredku – strokovnem in osebnostnem.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje organiziranosti in delovanja podjetij oz. organizacij;
  • sposobnost samostojnega opravljanja strokovnega dela;
  • sposobnost povezovanja usvojenih teoretičnih znanj s predmetnih področij programa z neposrednimi izzivi v delovnem okolju;
  • sposobnost zaznavanja potencialne problematike v delovnem okolju in iskanje rešitev;
  • sposobnost analize in sinteze informacij;
  • razvoj komunikacijskih sposobnosti in pripravljenost na sodelovalno delo;
  • prevzemanje odgovornosti za lastno delo;
  • sposobnost timskega dela;
  • sposobnost kritične /samo/refleksije;
  • razvoj prilagodljivosti, iniciativnosti in odgovornosti ter pozitivnega odnosa do dela.
12
Zaključna strokovna naloga ali dva dodatna izbirna predmeta

Na podlagi akreditacije visokošolskega študijskega programa in njegovih sprememb, ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo in pozneje njegov naslednik NAKVIS, študenti dodiplomskih visokošolskih programov, ki jih izvajamo na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije, namesto obveznosti, povezanih z zaključno strokovno nalogo, ki so ovrednotene z 12 ECTS, lahko opravijo dva izbirna predmeta, ovrednotena s po 6 ECTS, ki ju izberejo med izbirnimi predmeti v visokošolskih strokovnih študijskih programih na DOBA Fakulteti.

Vsebina

  • Izbor obravnavane teme
  • Formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
  • Odločanje o pristopu k problematiki in izboru delovne strategije
  • Priprava dispozicije zaključne strokovne naloge:
  1. Opredelitev obravnavane problematike in teoretičnih izhodišč
  2. Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
  3. Opredelitev metod in tehnik obravnavanja problematike za doseganje ciljev naloge
  4. Opredelitev členjenosti vsebine
  5. Opredelitev literature in virov
  • Prijava teme in mentorja zaključne strokovne naloge
  • Vzorčenje in zbiranje podatkov
  • Študij literature in virov
  • Izdelava zaključne strokovne naloge
  • Priprava predstavitve zaključne strokovne naloge in zagovor

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost prepoznavanja konkretnih problemov v poslovnem okolju na področju programa;
  • sposobnost reševanja konkretne problematike s pomočjo usvojenega teoretičnega znanja;
  • sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
  • samostojnost in usmerjenost v reševanje problemov;
  • razvoj kritične presoje;
  • sposobnost uporabe raziskovalnih metod;
  • zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
  • sposobnost analize in sinteze informacij;
  • sposobnost partnerskega dela;
  • sposobnost povezovanja  različnih  znanj  ter  pomena  uporabe  strokovne literature;
  • sposobnost samostojnega učenja;
  • sposobnost uporabe informacijske tehnologije.

Predmeti se ne izvajajo v zaporedju, navedenem v predmetniku programa. Fakulteta si pridržuje pravico, da v primeru majhnega števila študentov sama opredeli izbirne predmete, ki jih bo izvajala. 

Predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata 20. 1. 2022, in velja za študente, ki se bodo prvič vpisali v program v 2022/2023. Za študente, vpisane v študijski program do vključno 2021/2022, velja predmetnik oziroma pogoji, ki so veljali ob vpisu, če v izobraževanju redno napredujejo.

Natalija Petrič,

diplomantka
Pri študiju sem se naučila veliko novega, pridobila sem ogromno prijateljev, povečala se je moja samodisciplina, navsezadnje pa sem lahko študirala od doma.

Natalija Petrič,

diplomantka
Pri študiju sem se naučila veliko novega, pridobila sem ogromno prijateljev, povečala se je moja samodisciplina, navsezadnje pa sem lahko študirala od doma.

Diplomanti in kariera

Zaradi strokovnih, komunikacijskih in socialnih kompetenc boste zaposljivi na različnih področjih sociale oziroma izobraževanja. Da so priložnosti za zaposlitev precej različne, dokazujejo tudi področja zaposlitev naših študentov: domovi za starejše, zavodi za zaposlovanje, center za socialno delo, različne nevladne organizacije, vrtci, policija, pa tudi kar nekaj podjetij: Telemach, Kariera, Telekom, Lek, ...

Program Menedžment v sociali in izobraževanju (smer sociala) se upošteva za izpolnjevanje izobrazbenega pogoja po 69. členu Zakona o socialnem varstvu!
Diploma vam bo omogočila nadaljevanje študija na magistrskih programih.
Prijava in vpis
Prispevki za študij 2022/2023
Priznavanje znanj

Prijava in vpis

Prijavo za vpis v študijsko leto 2022/2023 oddate na povezavi >> eVŠ (Visoko šolstvo v Sloveniji)
Vse informacije o razpisu in vpisu najdete na povezavi >> https://www.fakulteta.doba.si/vpis

Vpisni pogoji

Vpis v 1. letnik
• zaključena vsaj štiriletna srednja šola

Vpis v 2. letnik
• diploma višje strokovne šole po programu, sprejetem po letu 1994. Ne glede na zaključen višješolski program diferencialnih predmetov ni.

Vpis v 3. letnik
• diploma višje strokovne šole po programu, sprejetem pred letom 1994. Ne glede na zaključen višješolski program diferencialnih predmetov ni.

Vpis v 2. oziroma 3. letnik se omogoči tudi študentom in diplomantom dodiplomskih programov sorodnih smeri, ki izpolnjujejo pogoje za vpis. Študentom se na podlagi potrdila o opravljenih izpitih in potrjenih učnih načrtov dodelijo dodatne študijske obveznosti.
Pogoje za vpis izpolnjujete tudi tisti, ki ste končali enakovredno izobraževanje v tujini.

Dokazila o izpolnjevanju pogojev

Kandidati ob prijavi priložite overjeno kopijo spričeval, diplome in drugih potrdil, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za vpis. 

CENIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 2022/2023

Plačilo šolnine v enkratnem znesku / samoplačnik
Šolnina za plačilo v enkratnem znesku za en letnik v študijskem letu 2022/2023 znaša 2.899,00 EUR. Šolnina mora biti poravnana najkasneje do roka, opredeljenega ob vpisu.

Obročno plačilo šolnine / samoplačnik
Plačilo šolnine za en letnik je možno plačati na 12 obrokov. Obrok šolnine v študijskem letu 2022/2023 znaša 255,00 EUR in se poravna ob vpisu, vsi naslednji obroki po e-položnici do 20. dne v mesecu (od oktobra 2022 naprej).

Plačilo šolnine v primeru, da je plačnik delno ali v celoti podjetje
V primeru, da je plačnik šolnine podjetje, bo le-to poravnalo po izpolnjenem obrazcu »Izjava plačnika«, ki je priloga k pogodbi.

Način plačila študent opredeli v pogodbi ob vpisu. DOBA Fakulteta bo predvidoma trikrat letno usklajevala višino obrokov v skladu s stopnjo rasti življenjskih potrebščin v RS, pri čemer ob prvem vpisu v študij za prve tri mesece veljajo cene, kot so bile ob podpisu pogodbe. Plačilo šolnine za vpis v vsak nadaljnji letnik in vse ostale prispevke (diplomiranje, …) bo DOBA Fakulteta študentu zaračunala po ceniku, ki ga sprejme Upravni odbor DOBA Fakultete predvidoma januarja za prihodnje študijsko leto.

Vaša investicija poleg kakovostne izvedbe študijskega procesa vključuje tudi nadstandardno izvedbo programa

  • Uvodna usposabljanja (uvodni dan in uvodni teden) za uspešen začetek študija: spoznavanje z informacijsko tehnologijo, ki podpira študijski proces, strategije in tehnike za uspešno (online) učenje in študij, netetika, spoznavni stili
  • Dostop do portala, v okviru katerega so študentom na voljo: e-indeks, e-referat, ki omogoča spletno prijavo na izpit, naročanje potrdil, dostop do urnikov, obveščanje študentov preko SMS-sporočil, e-gradiva, ki jih je pripravila DOBA Fakulteta, za predmete v posameznem študijskem programu
  • Dostop in uporabo medijskega kotička v virtualnem učnem okolju, ki zajema dostope do: e-knjižnice, slovenskih in tujih spletnih časopisov in portalov, strokovnih revij v slovenskem in tujih jezikih, spletnih baz podatkov
  • Obravnava prošenj na komisiji za študentske zadeve
  • Mentorstvo in osebno tutorstvo v času študija, tehnično podporo
  • Sodelovanje gostujočih vrhunskih strokovnjakov iz prakse na različnih področjih
  • Microsoftov paket Office 365
  • Trikratno opravljanje izpitov
  • Storitve Kompetenčnega centra
  • Posebej organizirane dogodke v okviru Kariernega centra za pomoč pri vstopu na trg dela in načrtovanje kariere
  • Članarino za knjižnico

V šolnino ni vključen strošek diplomiranja.

Priponka: Cenik DOBA Fakultete 2022/2023 

Priznavanje znanj

Študenti lahko uveljavljate znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom in med njim – v različnih oblikah formalnega ali neformalnega izobraževanja. Študenti boste znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkazali s spričevali in z drugimi listinami, iz katerih bosta razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta. Študenti boste znanja, pridobljena v neformalnih oblikah izobraževanja, izkazali z drugimi listinami oziroma portfeljem (projekt, elaborat, izum, patent, objava avtorskih del ...).

Postopek priznavanja vodi Komisija za študentske zadeve. Priznavanje znanj je vključeno v stroške šolnine.

Priznavanje tujega izobraževanja

Po Zakonu o vrednotenju in priznavanju izobraževanja se lahko kandidatom izda odločba o pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na DOBA Fakulteti. Kandidati za vpis, ki imate zaključeno izobraževanje v tujini, pošljete na fakulteto vlogo za postopek obravnave. Več informacij lahko pridobite na studijska.komisija@doba.si

Informativna prijava
Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo