Program Uporabna psihologija

Današnji svet postaja vse bolj zapleten, priča smo nenehnim spremembam, ki povečujejo potrebe po psiholoških znanjih ter ustrezno usposobljenih psihologih, po strokovnjakih, ki znajo odgovoriti na vprašanja, povezana s človeškim vedenjem, ki znajo reševati strokovne izzive in hkrati razumejo odnose med strankami, med zaposlenimi in med konkurenti.

V dodiplomskem interdisciplinarnem programu Uporabna psihologija boste pridobili ustrezna znanja in razvili kompetence za optimalno izpolnjevanje teh zahtev. Spoznali boste, kako znanstvene ugotovitve ter temeljna in aplikativna psihološka znanja uspešno uporabiti za poklicni in osebni razvoj.

V programu se temeljne psihološke vsebine in metodološka znanja premišljeno prepletajo z uporabnimi psihološkimi vsebinami, kot so kadrovska in organizacijska psihologija, pedagoška psihologija, klinična psihologija, športna psihologija, gerontološka psihologija itd. Študijski program vključuje tudi vsebine s področja marketinga, managementa, ekonomije in sociale.

Ko boste končali dodiplomski visokošolski študijski program Uporabna psihologija, boste pridobili strokovni naslov diplomirani psiholog, diploma pa vam ne bo dala kvalifikacije za samostojno prakso v psihološki dejavnosti/to kvalifikacijo boste pridobili po zaključku magistrskega programa/. Po diplomi se boste lahko zaposlili v podjetjih v kadrovskih službah, v marketingu, v medgeneracijskih centrih, nevladnih organizacijah, domovih za starejše, itd., vpisali pa se boste lahko tudi na magistrski študijski program Psihologija.

Visokošolski študijski program Uporabna psihologija je v Sloveniji edini dodiplomski študijski program psihologije, ki se izvaja v celoti online. Kljub odsotnosti osebnega stika je online študij dinamičen in interaktiven, z uporabo sodobne tehnologije in prilagojenih pedagoških pristopov omogoča razvijanje prav vseh praktičnih znanj in veščin.

Do uspeha s kombinacijo psiholoških in poslovnih znanj

Uporabna znanja

Spoznali boste smeri uporabne psihologije in njihovo aplikacijo v praksi. Pridobili boste znanja na področju gerontološke, športne, kadrovske, organizacijske, klinične psihologije itd.

Kognitivne zmožnosti

Razumeli boste temeljne zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter spoznali načine za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij.

Metodološka znanja

Pridobili boste kompetence na področju statistike, metodologije raziskovanja in osnov psihometrije, ki so osnova za interpretiranje, načrtovanje in izvajanje osnovnih psiholoških raziskav.

Osebni razvoj

Pri svojem delu boste postali bolj samostojni, odgovorni, inovativni in pripravljeni na uspešno timsko delo. Bolje boste komunicirali in učinkoviteje se boste soočali z izzivi na področju dela.

Socialne kompetence

Naučili se boste, kako učinkovito sodelovati s posamezniki in skupinami, kako krepiti svoje socialne veščine, jasno izražati ideje ter upoštevati različne poglede.

Digitalne kompetence

Usposobili se boste za samozavestno in kritično uporabo digitalne tehnologije, za pridobivanje in izmenjavo informacij, komunikacijo in reševanje problemov s pomočjo IKT na vseh področjih.

Predmetnik programa

1. letnik

2. letnik

3. letnik

Obvezne učne enote

Uvod v psihologijo

Je prvi temeljni psihološki predmet, v okviru katerega boste pridobili informacije o predmetu, ciljih in metodah psihologije. Spoznali boste zgodovino psihologije in njen pomen v sodobnem svetu ter dobili vpogled v to, kaj psihologija proučuje, s katerimi glavnimi problemi in področji se ukvarja, kakšne cilje in naloge si pri tem postavlja in kakšne metode pri tem uporablja. Seznanili se boste z različnimi psihološkimi metodami, biologijo vedenja in psihopatologijo. Dobili boste tudi vpogled v različne vsebine psihološkega preučevanja ter spoznali pomen psihologije v socialnem življenju.

Vsebina

Uvod v psihologijo
- Definicija psihologije
- Zgodovina psihologije
- Pomen psihologije v sodobnem svetu
Različni psihološki pristopi
- Psihodinamični
- Kognitivni
- Vedenjski
- Sociokulturni
- Humanistični
- Bioevolucijski
Znanstvene metode in psihološko raziskovanje
- Raziskovanje, interpretacija in uporaba spoznanj
- Ocenjevanje in merjenje
- Deskriptivni in korelacijski raziskovalni dizajn
- Eksperimentalni raziskovalni dizajn razumevanja vedenja
Biologija vedenja
- Nevroznanost
- Biopsihologija
Vsebine psihološkega preučevanja
- Zaznavanje in percepcija
- Stanja zavesti
- Rast in razvoj
- Učenje in spomin
- Inteligentnost in jezik
- Osebnost
- Emocije in motivacija
Psihopatologija
Psihologija v socialnem življenju
- Socialna kognicija
- Socialna interakcija

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

sposobni bodo diskutiranja, debatiranja in argumentiranja ter obvladovanja čustev,
razvili bodo zmožnost uspešnega medosebnega sodelovanja.
poznali in razumeli bodo pomen in vlogo psihologije v sodobnem času,
razumeli in ovrednotili bodo razlike v pristopih k reševanju psiholoških problemov,
sintetizirali bodo različne temelje in principe v psihološkem raziskovanju,
razumeli bodo vlogo biopsihologije v sodobnem proučevanju človeka,
poznali bodo različne vsebine psihološkega zanimanja,
spoznali in razumeli bodo različne oblike psiholoških motenj.

Uvod v pedagoško psihologijo

Pedagoška psihologija se ukvarja s proučevanjem človeškega vedenja in učenja v različnih starostnih obdobjih ter v različnih pogojih izobraževalnega okolja. Gre za vejo uporabne psihologije, katere cilj je izboljšati te procese in jih dvigniti na višjo in kakovostnejšo raven v smislu optimalnega razvoja sposobnosti in osebnostnih lastnosti posameznikov. V okviru predmeta boste spoznali strukturne dejavnike pouka, psihologijo svetovalnega dela ter odnose v šoli. Poseben pomen boste namenili psihološkim dejavnikom učinkovitega učenja. Seznanili se boste z različnimi spoznavnimi in učnimi stili, čustveno motivacijskimi dejavniki ter delom z otroki s posebnimi potrebami in nadarjenimi otroki, dotaknili pa se boste tudi posebnosti odraslega v izobraževanju ter vloge IKT pri učenju. Pri predmetu se boste naučili, kako svetovati staršem in učiteljem pri problemih na področju kognitivnega razvoja otrok, znali boste uporabiti tehnike za razvijanje ustvarjalnosti v razredu in voditi razprave o različnih motivacijskih učinkih uspeha in neuspeha; znali boste opredeliti strategije za motivacijo pri učencih in načrtovati učne procese za mlade in odrasle.

Vsebina

1. Temeljne naloga pedagoške psihologije
Razvoj, področja in cilji pedagoške psihologije pri vzgoji, učenju in poučevanju.

2. Strukturni dejavniki pouka in njihove funkcije
Organizacija vzgojno izobraževalnega dela, učitelj, učenec, razmerje med njima, načrtovanje učnega procesa.

3. Psihologija svetovalnega dela
Svetovalno delo v različnih obdobjih/ predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko v visokem šolstvu; družina in vzgoja, vzgojno svetovanje, poklicno svetovanje, psihologija prostega časa.

4. Učitelji, poučevanje in pedagoška psihologija
Poučevanje za vseživljenjsko učenje; psihološki dejavniki učinkovitega učenja/ umske sposobnosti, različni spoznavni in učni stili, čustveno motivacijski dejavniki; učno okolje; otroci s posebnimi potrebami in nadarjeni otroci; posebnosti odraslega v izobraževanju ; IKT in učenje.

5. Odnosi v šoli
Odnosi z vrstniki in učitelji v različnih obdobjih šolanja; socialna sprejetost.

6. Šolsko svetovalno delo
Svetovalno delo na šoli, ključna načela delovanja; svetovanjem otrokom, staršem in učiteljem/ metode in tehnike svetovanja.

7. Poklicni razvoj
Identiteta ter profesionalna etika učitelja; vseživljenjsko izobraževanje učitelja.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence, in sicer študent:

bo poznal in razumel temeljne naloge pedagoške psihologije;
bo sposoben povezati strokovna znanja psihologije z drugimi področji vzgoje in izobraževanja;
bo razvil strokovna znanja za upoštevanje psiholoških posebnosti ljudi pri svojem poklicnem delu;
bo poznal in znal uporabiti temeljna načela načrtovanja učnega procesa;
se bo seznanil s psihologijo svetovalnega dela na različnih področjih;
bo sposoben uporabiti ustrezne metode in tehnike svetovalnega dela pri svetovanju staršem, otrokom in učiteljem;
bo poznal psihološke dejavnike učinkovitega učenja;
se bo seznanil z najnovejšimi pristopi, pojmovanji učenja, kreativnosti, inteligentnosti in pouka;
bo razumel pomen pozitivnega učnega okolja;
bo znal upoštevati posebnosti odraslega v izobraževanju pri načrtovanju učnega procesa;
bo razumel in znal oblikovati temeljna načela šolskega svetovalnega dela;
poznal nekatere strategije za delo z učenci, ki pri pouku potrebujejo prilagoditve;
bo sposoben kritično razmišljati ter si bo prizadeval za kakovost in prevzemanje odgovornosti za lastno delo;
razvil socialne in komunikacijske kompetence ter sposobnost dela v skupini.

Statistika za psihologe

V psihologiji se statistika uporablja kot orodje za proučevanje določenih podatkov. Statistični podatki nam omogočajo, da razumemo in razlagamo veliko informacij. Z uporabo statističnih podatkov lahko vse te informacije smiselno organiziramo in razlagamo. V okviru predmeta boste pridobili osnovna znanja iz statistike, vključno z ustrezno statistično obdelavo in interpretacijo kvantitativnih empiričnih podatkov. Razumeli in poznali boste osnovne pojme statistike in splošnih metod statistične analize podatkov, razumeli in znali uporabiti ustrezne statistične metode opisne, bivariatne in inferenčne analize ter znali uporabljati ustrezno programsko opremo za izvedbo statistične analize.

Vsebina

Osnovni statistični pojmi: statistična populacija, vzorec, enota, spremenljivka, vrste statističnih spremenljivk
Merjenje in zbiranje podatkov v psihologiji
Vnos, urejanje in pregled podatkov
Osnovni grafični in tabelarični prikazi podatkov, APA standardi za prikaz podatkov
Opisna statistika: srednje vrednosti in mere razpršenosti (variabilnosti)

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

sposobnost uporabe analitičnih pristopov in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi,
razumevanje umeščenosti in vloge psihologije v širšem družbenem in poslovnem okolju,
sposobnost refleksije lastnega dela kot ključni mehanizem strokovnega razvoja posameznika in stroke.
poznavanje in razumevanje osnovnih statističnih pojmov,
poznavanje in obvladovanje načinov merjenja in zbiranja podatkov na področju psihologije,
sposobnost izvajanja osnovne analize kvantitativnih podatkov,
razumevanje temeljnih porazdelitvenih zakonitosti slučajnih spremenljivk,
razumevanje verjetnosti in poznavanje različnih verjetnostnih porazdelitev v statistiki,
obvladovanje izvajanja slučajnega in neslučajnega vzorčenja,
razvoj veščin sklepanja iz vzorca na populacijo,
sposobnost izbire in izvedbe ustreznih statističnih testov,
usposobljenost za izvajanje bivariatne statistične analize,
usposobljenost za uporabo računalniških programov za analizo podatkov,
uporaba raziskovalnih metod in postopkov empiričnega raziskovanja psiholoških fenomenov, vključno z ustrezno statistično obdelavo in interpretacijo kvantitativnih empiričnih podatkov.

Psihologija osebnosti, motivacije in emocije

Osebnost, motivacija in emocije sodijo med ključne dejavnike, ki vplivajo na naše doživljanje, obnašanje in celotno življenje. V okviru predmeta boste spoznali in razumeli temeljne zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter pridobili sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij. Razlikovali boste med inteligentnostjo ter ustvarjalnostjo in sposobni boste opisati faktorje inteligentnosti. Znali boste opredeliti elemente motivacijskih in čustvenih procesov ter na primerih pojasniti zadovoljevanje potreb. Prav tako boste znali opisati značilnosti čustvene zrelosti, presoditi čustveno zrelo odzivanje in ga ponazoriti s primeri.

Vsebina

Vsebinski sklop 1: Osebnost

Modeli in teorije osebnosti
Osebnostna zrelost in motnje osebnosti
Samopodoba posameznika

Vsebinski sklop 2: Sposobnosti posameznika

Telesne in duševne sposobnosti
Inteligentnost in ustvarjalnost

Vsebinski sklop 3: Motivacija

Pojmovanje motivacije in motivacijske teorije
Vrednote kot psihološka kategorija

Vsebinski sklop 4: Emocije (čustva)

Teorije in vidiki emocij
Čustva in čustvovanje
Merjenje emocij

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij;
zavezanost profesionalni etiki;
zmožnost analizirati in razumeti medosebnih razlik v osebnostnih značilnostih in celostnem funkcioniranju posameznika;
razumevanje različnih segmentov sposobnosti (inteligentnost, ustvarjalnost) ter njihovo povezovanje v širši kontekst za doseganje rezultatov na določenih segmentih človekovega delovanja;
sposobnost razumevanja in analiziranja interakcije motivacije in drugih duševnih procesov z uspešnostjo na različnih življenjskih področjih;
zmožnost kritične presoje pomena obvladovanja čustev v različnih okoljih in situacijah.

Kognitivna psihologija in osnove nevroznanosti

Kognitivna psihologija preučuje duševne procese, kot so pozornost, uporaba jezika, spomin, percepcija, reševanje problemov, kreativnost in mišljenje, medtem ko nevroznanost preučuje zgradbo in delovanje človeških možganov in živčnega sistema. Obvladovanje teoretičnih, metodoloških in uporabnih znanj s področja kognitivne psihologije in nevroznanosti bodočemu psihologu omogočajo razumevanje spoznavnih procesov v njihovi celovitosti in v sklopu ostalih psihičnih procesov, pot do teh spoznanj ter možnosti praktične uporabe pridobljenega znanja. V okviru predmeta boste razumeli temeljne zakonitosti kognitivnih procesov, kot so jezik, mišljenje, spomin, učenje, pozornost, čustvovanje, zaznavanje.

Razumevali in poznali boste vedenjske in nevropsihološke zakonitosti učenja, razvoja jezika, oblike spomina ter razlike med zavestnim delovanjem in nezavedno dinamiko procesov v možganih.

Vsebina

Zgodovina kognitivne znanosti od začetka do sodobnosti.
Pristopi in metode v kognitivni nevroznanosti.
Kognitivna znanost in nevropsihologija.
Jezik kot stična točka kognitivne znanosti in nevropsihologije.
Spomin, mišljenje in reševanje problemov
Čustva, zaznavanje, senzorni in motorični sistem.
Osnove fiziologije centralnega živčnega sistema,
Razvoj možganov v odvisnosti od izkušenj. Kritična obdobja zorenja možganov, diferenciacija in integracija možganskih funkcij.
Učenje in plastičnost možganov.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij,
sposobnost refleksije lastnega dela kot ključni mehanizem strokovnega razvoja posameznika in stroke.
poznavanje zgodovine in metod kognitivne znanosti;
poznavanje kognitivnih procesov kot so jezik, mišljenje, spomin, učenje, pozornost, čustvovanje, zaznavanje;
sposobnost povezovanja nevropsiholoških spoznanj s spoznanji kognitivne psihologije ter kognitivnega razvoja otrok in mladostnikov;
kritično razmišljanje ter razumevanje zaznavnih in spoznavnih procesov ter njihove nevrološke podlage;
razumevanje in poznavanje vedenjskih in nevropsiholoških zakonitosti učenja, razvoja jezika, in čustvovanja;
poznavanje oblik spomina ter razumevanje razlik med zavestnim delovanjem in nezavedno dinamiko procesov v možganih.

Organizacijska psihologija

Od iskanja pravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, do pomoči ljudem, da postanejo bolj zadovoljni pri svojem delu, do varnosti na delovnem mestu, organizacijska psihologija ljudem pomaga do varnega in zadovoljivega delovnega življenja. Glede na to, koliko časa posamezniki preživijo v službi, proučuje tudi dejavnike, ki vplivajo na dobro počutje posameznikov na delovnem mestu. Organizacijska psihologija je znanstveno proučevanje in uporaba psiholoških načel v organizacijah in na delovnem mestu. Pri predmetu boste proučevali strukture organizacije in načinov medsebojnega delovanja ljudi v njej ter spoznali možnosti za uporabo psiholoških spoznanj v zvezi z realnimi problemi v delovnih organizacijah. Razumeli boste povezanost človeka in organizacije ter njuno medsebojno soodvisnost in (so)vplivanje na medsebojne odnose (organizacija kot socialni sistem).

Vsebina

1. Osnove organizacije

Pojem organizacije
Teorije organizacije (klasične, neoklasične, moderne postmoderne)
Organizacijska struktura
Organizacijski procesi
Povezava organizacije in okolja

2. Odnos med posameznikom in organizacijo

Delovanje posameznikov znotraj organizacije
Skupinski zanos
Psihološka pogodba
Pravičnost in vodenje v organizaciji

3. Organizacija kot socialni sistem

Skupine v organizaciji
Organizacijska kultura in klima
Organizacijsko uglaševanje
Vpliv organizacijske kulture na odločanje
Kontrola in sprejemanje odločitev

4. Upravljanje sprememb

Dejavniki sprememb
Metode in instrumenti
Faze upravljanja sprememb
Evalvacija organizacijskih sprememb in perspektiva

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznavanje in spoštovanje etičnih principov ter zavezanost profesionalni etiki;
razumevanje interdisciplinarnega pristopa pri iskanju idej in reševanju konkretnih problemov v organizaciji;
razumevanje pomena vseživljenjskega učenja in osebne rasti za zagotavljanje ustrezne strokovne kompetentnosti za delo;
poznali in razumeli različne teorije organizacije ter njihov razvoj;
spoznali in razumeli različne organizacijske strukture ter procese in povezavo med organizacijo in okoljem;
razumeli odnos med organizacijo in posameznikom z vidika delovanja, skupinskega zanosa in psihološke pogodbe;
sposobni povezati koncept pravičnosti z ustreznimi stili vodenja v organizaciji;
razumeli povezanost človeka in organizacije ter njihovo medsebojno soodvisnost in (so)vplivanje na medsebojne odnose (organizacija kot socialni sistem);
sposobni uporabiti psihološka spoznanja pri reševanju realnih organizacijskih problemov in uvajanju sprememb v delovnih organizacijah.

Razvojna psihologija

Razvojna psihologija preučuje, kako se razmišljanje, čustvovanje in vedenje spreminjajo skozi človekovo življenje. Pomemben del teorij v tej disciplini se osredotoča na razvoj v otroštvu, saj je to obdobje v posameznikovi življenjski dobi, ko pride do največ sprememb. V okviru predmeta boste spoznali in razumeli zakonitosti razvojnih obdobij od spočetja do smrti, prepoznali povezave med področji razvoja, uporabljali ustrezne razvojno-psihološke pojme pri opisu razvojnih značilnosti in upoštevali dinamiko spoznavnega in socialno čustvenega razvoja pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi, tudi pri delu s starostniki in starajočo aktivno delovno populacijo ter z družinami otrok s posebnimi potrebami.

Spoznali boste tudi zakonitosti razvoja otroške igre in risbe ter uporabili ustrezne tehnike za oceno le-teh.

Vsebina

Kronološka opredelitev razvojnih obdobij (Prenatalno, dojenček, malček, zgodnje, srednje in pozno otroštvo, mladostništvo, prehod v odraslost, zgodnja, srednja in pozna odraslost) in temeljne zakonitosti razvoja na posameznih področjih (groba in drobna motorika, zaznavni razvoj, razvoj mišljenja, čustva in socialni razvoj, moralni razvoj)
Temeljne razvojnopsihološke teorije (Piaget, Freud, Kohlberg, Erikson, Bronfenbrenner, Selman)
Socialna kognicija, teorija uma
Razvoj otroške igre
Razvoj otroške risbe
Opisovanje medosebnih razlik s pomočjo modela Velikih pet (Pristop prostih opisov)
Otroci s posebnimi potrebami
Mladostništvo (Ocena težavnosti obdobja, oblikovanje identitete, specifične oblike egocentrizma)
Odraslost (prehod v odraslost, kriteriji odraslosti, razvojne naloge v zgodnji, srednji in pozni odraslosti)
Starostniki (spoznavni razvoj in vsakdanja kompetentnost v pozni odraslosti, subjektivna starost, stereotipi o starejših in staranju)

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje pomena psihologije in psiholoških znanj za zagotavljanje višje kakovosti življenja v kontekstu izzivov digitalne družbe;
sposobnost uporabe interdisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi;
poznajo in razumejo zakonitosti razvojnih obdobij od spočetja do smrti, razlikujejo med laičnimi in znanstvenimi razlagami obdobij, razumejo in prepoznavajo povezave med področji razvoja, uporabljajo ustrezne razvojnopsihološke pojme pri opisu razvojnih značilnosti in upoštevajo dinamiko spoznavnega in socialno čustvenega razvoja pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi, tudi pri delu s starostniki in starajočo aktivno delovno populacijo ter z družinami otrok s posebnimi potrebami;
poznajo zakonitosti razvoja otroške igre in risbe ter uporabijo ustrezne tehnike za oceno le-teh, pri tem pa upoštevajo svojo raven kompetentnosti in se izogibajo preuranjenim zaključkom;
poznajo kategorije Modela Velikih pet in njegovo uporabnost pri opisovanju medosebnih razlik pri otrocih;
poznajo značilnosti različnih skupin otrok s posebnimi potrebami ter njihovih družinskih članov, poznajo tudi razpoložljive možnosti strokovne podpore;
poznajo zakonitosti razvoja v odraslosti ter kritično presodijo kompetence in omejitve starostnikov, prepoznajo zmotna prepričanja o starosti in staranju.

Uvod v klinično psihologijo

Klinična psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja z ocenjevanjem in zdravljenjem duševnih bolezni in odklonskega vedenja. Vključuje uporabo psiholoških teorij, načel in metod za ocenjevanje, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj in drugih oblik odklonskega vedenja. Sem spadajo številne bolezni, kot so depresija, tesnoba, zloraba substanc, spolna disfunkcija, odvisnosti, prehranjevalne motnje in agresivno vedenje. Klinični psihologi preučujejo tudi vzroke odklonskega/patološkega vedenja, da bi napovedali in preprečili motnje/težave v razvoju. V okviru predmeta se boste naučili, kako izvesti klinično psihološki intervju, znali boste prepoznati znake in simptome duševnih motenj ter razlikovati med normalnimi in patološkimi fenomeni. Prav tako pa boste razumeli problematiko posameznika in boste znali v skladu z identificirano problematiko napotiti posameznika na ustrezno nadaljnjo obravnavo.

Vsebina

Definicija klinične psihologije, kratka zgodovina klinične psihologije.
Področja klinične psihologije.
Koncepti normalnega in patološkega.
Znakov in simptomov duševnih motenj.
Paradigme v klinični psihologiji.
Klinično psihološki intervju.
Intervence v klinični psihologiji.
Etika v klinični psihologiji.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznavanje in spoštovanje etičnih principov ter zavezanost profesionalni etiki;
razumevanje pomena vseživljenjskega učenja in osebne rasti za zagotavljanje ustrezne strokovne kompetentnosti za delo;
empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za socialne situacije ter razumevanje in spoštovanje različnosti.
poznavanje definicije, zgodovine in področij klinične psihologije;
razumevanje in razlikovanje normalnih in patoloških oblik mišljenja, čustvovanja in vedenja;
poznavanje in prepoznavanje znakov in simptomov duševnih motenj;
razumevanje in kritična refleksija različnih paradigem v klinični psihologiji;
sposobnost izvesti (klinično) psihološki intervju za pridobivanje pomembnih informacij ter na osnovi teh prepoznati posameznika, ki potrebuje nadaljnje psihološke intervencije.

Obvezne učne enote

Uvod v svetovanje in psihoterapijo

Psihološko svetovanje je namenjeno obravnavi psihičnih težav posameznika z namenom izboljšanja njegovega doživljanja, vedenja in medosebnih odnosov v življenju. V primerjavi s svetovanjem pa je psihoterapija daljši in globlji proces, ki je praviloma tudi dolgotrajnejši. Zato je psihoterapija učinkovita pri odpravljanju ali lajšanju simptomov čustvenih stisk, kompleksnejših psihičnih težav in duševnih motenj (npr. depresija, anksioznost). V okviru predmeta boste spoznali osnovne principe obravnave posameznih svetovalno-terapevtskih pristopov, znali boste razložiti odnos emocije-mišljenje-vedenje in izvesti funkcionalno analizo vedenja po principih kognitivno vedenjske teorije ter na primeru oceniti ustreznost uporabe posameznega svetovalnega oz. terapevtskega pristopa.

Vsebina

Zgodovinska izhodišča svetovanja in psihoterapije ter diferenciacija med svetovanjem in psihoterapijo
Osnove psihoanalize
Osnove vedenjsko kognitivne terapije (VKT)
Osnove transakcijske analize
Osnove gestalt terapije
Osnove sistemske terapije

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij;
razvoj socialnih in komunikacijskih veščin za oblikovanje empatičnega in profesionalnega odnosa z uporabniki in ciljnimi skupinami;
razvoj osebne integritete in spoštovanje etičnih načel pri vseh oblikah psihološkega delovanja;
razumevanje zgodovinskih izhodišč svetovanja in psihoterapije;
sposobnost diferenciacije med svetovanjem in psihoterapijo;
poznavanje topike osebnosti, razumevanje nastanka nevroz in sposobnost razlikovanja med nevrozo in psihozo;
poznavanje, razumevanje in osnovna uporaba različnih svetovalnih in terapevtskih pristopov in tehnik (paradigme psihoanalize, vedenjsko-kognitivne terapije, transakcijske analize, gestalt terapije in sistemske terapije).

Projektni management in timsko delo

V vsakdanjem in poklicnem življenju se kar naprej srečujemo s projekti – nalogami in dejavnostmi, ki imajo točno določene cilje. Projektno vodenje in projektna organizacija dela nista nikakršna čarobna paličica, ki bi ohlapno skupino brez natančno določenih ciljev in načina komunikacije navzven in navznoter spremenila v tekoči trak za izvedbo projektov. Pravzaprav pomeni projektno vodenje največjo spremembo za tiste, ki projekt vodijo, in od njih tudi največ zahteva. Tu ni velike znanosti, poleg skrbnega načrtovanja in upoštevanja vseh pogojev, ki jih postavlja okolje, zahteva tudi veliko discipline pri spremljanju projekta in predvsem stalno prilagajanje spremembam.

Kaj je to projekt? Kakšen je dober projektni vodja, katera znanja in lastnosti ima? Je dovolj, da je velik strokovnjak na vsebinskem področju projekta? Iz česa je sestavljen projektni načrt in kdo je odgovoren za pripravo projektnega načrta? Pri vsebinah predmeta in s pomočjo detektivske izobraževalne igre boste razvili kompetence projektnega vodenja.

Vsebina

definicija projekta
vpliv sprememb na projekt
projektno okolje
naloge projektnega vodje
predstavitev procesov planiranja
izbira organizacijske sheme
strukturiranje projekta
planiranje aktivnosti, nosilcev in rezultatov
pomen nadzora projekta
spremljanje teka projekta, sestanki, reševanje konfliktov
določitev ciljev projekta
določitev vektorjev projekta
definiranje dimenzij projekta
definiranje aktivnosti projekta
oceniti trajanje aktivnosti
določiti nosilce aktivnosti
določiti rezultate aktivnosti
povezati aktivnosti v mrežo
določiti kritično pot
priprava projektnega načrta
predstavitev dokumentov projektnega načrta
predstavitev projektnega načrta deležnikom projekta
uskladitev in potrditev projektnega načrta
spremljanje projekta
poročanje o stanju na projektu
pripravljanje sestankov
vodenje sestankov
informacijski viri in orodja s področja projektnega vodenja
EU projekti

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

seznanili se bodo s projektnim vodenjem kot orodjem za učinkovito realizacijo ciljev in s konceptualnimi osnovami ter sodobnimi tehnikami vodenja projektov;
znali aplicirati znanje v procesih priprave in izvedbe projektov;
znali uporabljati sodobne tehnologije za vodenje projekta;
znali predstaviti projekt in poročati o projektu;
sposobni analize, sinteze in predvidevanja rešitev;
sposobni samostojnega strokovnega dela;
zavedali se pomena etike in morale v poslovanju;
sposobni timskega dela.

Kompetence psihologa

Od psihologov se pričakuje, da bodo lahko pozorno poslušali druge, se psihično in čustveno vživeli v sogovornika ter pravočasno postavljali nadaljnja vprašanja in vplivali na sogovornika. Predmet Kompetence psihologa se ukvarja z razvojem socialnih in komunikacijskih kompetenc ter spodbujanjem samoregulacije in spretnosti refleksije za študij, družbo in delo. Sestavni del predmeta so tudi uvod in osnove psihometrije, ki je področje psihologije, ki se na splošno ukvarja s teorijo in načeli merjenja v psihologiji. V okviru predmeta boste na osnovi študije primera pripravil scenarij vzpostavljanja in vodenja svetovalno-terapevtskega odnosa v različnih psihosocialnih kontekstih, naučili se boste prepoznati najpogostejše ovire in izzive v psihološki obravnavi in opredelil ustrezne principe dela za soočanje z njimi. Znali boste pripraviti načrt psihološke obravnave posameznika na osnovi njegove anamneze. V okviru predmeta boste spoznali tudi osnove merjenja v psihologiji ter temeljne zakonitosti in principe psihološkega testiranja, seznanili se boste z metodami in postopki za merjenje občutkov, mnenj in stališč, osebnostnih lastnosti in sposobnosti ter razumeli psihometrične značilnosti, ki opredeljujejo kakovost (psiholoških) testov.

Vsebina

I. OSNOVE PSIHOMETRIJE

Teoretične osnove in zgodovina merjenja v psihologiji
Osnove psihofizike (merjenje zaznavnih pragov, lestvičenje)
Opredelitev in vrste psiholoških testov
Psihometrične lastnosti psiholoških testov
Principi psihološkega testiranja in rezultatov
Etični vidiki psihološkega testiranja

II. SVETOVALNO-TERAPEVTSKI PROCES

Terapevtski odnos in delovna aliansa
Osnove svetovalne terapevtske komunikacije
Veščine vzpostavljanja, strukturiranja in upravljanja svetovalno terapevtskega odnosa
Ključni izzivi v svetovalno terapevtskem odnosu
Delo s pozitivnimi viri v psihološkem svetovanju
Etični principi svetovalno terapevtskega procesa

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznavanje osnov merjenja v psihologiji ter razumevanje temeljnih zakonitosti in principov psihološkega testiranja;
poznavanje metod in postopkov za merjenje občutkov, mnenj in stališč, osebnostnih lastnosti in sposobnosti;
razumevanje psihometričnih značilnosti, ki opredeljujejo kakovost (psiholoških) testov;
razumevanje temeljnih zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij;
razvoj socialnih in komunikacijskih veščin za oblikovanje empatičnega in profesionalnega odnosa z uporabniki in ciljnimi skupinami;
razvoj osebne integritete in spoštovanje etičnih načel pri vseh oblikah psihološkega delovanja;
sposobnost uporabe interdisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi.
sposobnost komuniciranja, vzpostavljanja in strukturiranja ter vodenja psiholoških razgovorov v različnih situacijah in kontekstih;
poznavanje, razumevanje in osnovna uporaba različnih svetovalnih in terapevtskih pristopov in tehnik;
konstruktivno soočanje z najpogostejšimi ovirami in izzivi v psihološki obravnavi;
prepoznavanje in izkoriščanje pozitivnih virov s ciljem opolnomočenja in stabilizacije posameznika v psihološki obravnavi.

Metodologija raziskovanja za potrebe psihologov

Družboslovna metodologija izhaja iz sociologije, ki je po svoji naravi »nejeverna« veda. Sociologija nič ne vzame za samoumevno, ne verjame, da je življenje takšno, kot se nam kaže, nenehno se sprašuje, kaj se skriva zadaj. Družbo in kulturo misli na način, ki vodi v potrebo po nadaljnjih razlagah. In kako si družboslovec/-ka razlaga, kako družba deluje? Z raziskovanjem. Tako da ljudi opazuje, sprašuje, živi nekaj časa z njimi, preračunava uradne statistične podatke, analizira medijske tekste itd. O tem, kako naj to počne, govori družboslovna metodologija.

Pri vsebinah predmeta se boste seznanili z osnovnimi koncepti v metodologiji družboslovnega raziskovanja, s postavljanjem raziskovalnih vprašanj in oblikovanjem raziskovalnih hipotez, z zbiranjem podatkov, oblikovanjem anketnih vprašalnikov ipd.

Vsebina

Osnovni pojmi družboslovnega raziskovanja
- raziskovanje, kvantitativno in kvalitativno raziskovanje
- vrste raziskav
- znanstveno spoznanje
- poti znanstvenega spoznavanja
- viri znanstvenega spoznavanja
Znanstveni aparat
- prevzemanje besedila
- dokumentiranje uporabljenih virov
- raba opomb
Faze (potek) empirične raziskave
Raziskovalne metode (deskriptivna, kavzalna – neeksperimentalna, eksperimentalna)
Postopki zbiranje podatkov
- anketiranje
- postopki ocenjevanje
- postopki merjenja stališč
- intervju
- opazovanje
Struktura seminarske in diplomske naloge
Empirična raziskovalna vaja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

usposobljeni za iskanje in uporabo znanstvenih in strokovnih dokumentov;
usposobljeni za uporabo metod družboslovnega raziskovanja in postopkov zbiranja podatkov;
usposobljeni za samostojno empirično raziskovalno delo;
usposobljeni za empiričnih seminarskih in diplomskih nalog ter drugih raziskovalnih poročil;
razvili samozavest za komuniciranje z okoljem in oblikovanje lastnih stališč;
znali zbirati, analizirati in interpretirati relevantne podatke na področju poslovnih procesov ob uporabi metod družboslovnega raziskovanja;
razvili kritičnega mišljenja;
razvili vztrajnosti, natančnosti, zanesljivosti in odgovornosti pri delu.

Uporabna socialna psihologija

Zakaj smo nekaterim ljudem bolj naklonjeni kot drugim? Zakaj se včasih v javnosti obnašamo drugače kot zasebno? In kako deluje vpliv večine ali manjšin? V okviru uporabne socialne psihologije boste poskušali razumeti jedro in vzroke posameznikovega vedenja in mišljenja v socialnih situacijah. V okviru predmeta Uporabna socialna psihologija boste razumeli sistematično uporabo socialnih psiholoških konstruktov, teorij, intervencijskih tehnik, raziskovalnih metod in rezultatov raziskav za boljše razumevanje ali izboljšanje socialnih problemov. Prav tako boste v okviru predmeta spoznali osnovne pojme in koncepte socialne psihologije ter poglobljeno razumeli delovanje družbe in kolektivnih fenomenov. Usposobili se boste za prepoznavanje skupinske dinamike, predvidevanje vedenja ljudi v skupinah, prepoznavanje razlik medskupinskega vedenja in vzrokov diskriminacije. Poglobljeno boste razumeli socialne gradnike medosebnih razmerij in vzroke agresivnega vedenja ter zmožnost upravljanja situacijske agresivnosti.

Vsebina

Predstavitev in temeljni pojmi socialne psihologije
Razumevanje družbe in sveta - kolektivni fenomeni, stereotipi, družbeni nadzor
Razumevanje drugih ljudi - percepcije, predsodki in TNP - temeljna napaka pripisovanja
Samospoznavanje - funkcija jaza introspekcija, samoopazovanje in spoznavanje sebe skozi oči drugih
Skupinski procesi - vplivanje, socialne interakcije, vloge in norme v skupini
Medskupinsko vedenje in diskriminacija
Medosebna privlačnost - od prvega vtisa do tesnega razmerja
Prosocialno vedenje - zakaj ljudje pomagamo
Agresivnost - zakaj prizadenemo druge ljudi

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumevanje umeščenosti in vloge psihologije v širšem družbenem in poslovnem okolju;
razumevanje pomena psihologije in psiholoških znanj za zagotavljanje višje kakovosti življenja v kontekstu izzivov digitalne družbe;
razvijanje socialnih in komunikacijskih kompetenc ter prilagodljivost za učinkovito delovanje v različnih poslovnih in socialnih okoljih;
spoznavanje osnovnih pojmov in konceptov socialne psihologije;
poglobljeno razumevanje delovanja družbe in kolektivnih fenomenov;
razumevanje vpliva subjektivnih elementov pri razumevanju drugih ljudi;
zmožnost za poglobljeno razumevanje sebe in spoznavanje lastnih notranjih shem;
usposobljenost za prepoznavanje skupinske dinamike in predvidevanje vedenja ljudi v skupinah;
usposobljenost za prepoznavanje razlik medskupinskega vedenja in vzrokov diskriminacije
poglobljeno razumevanje socialnih gradnikov medosebnih razmerij;
poglobljeno razumevanje in razvoj determinant prosocialnega vedenja;
poglobljeno razumevanje vzrokov agresivnega vedenja in zmožnost upravljanja situacijske agresivnosti.

Psihologija učenja

Psihologija učenja se osredotoča na vrsto tem, povezanih s tem, kako se ljudje učijo in komunicirajo s svojim okoljem. Zato so psihologi, ki delujejo na področju izobraževanja, osredotočeni na prepoznavanje in preučevanje učnih metod, da bi bolje razumeli, kako ljudje absorbirajo in hranijo nove informacije. Učenje je vseživljenjsko prizadevanje. Ljudje se ne učijo samo v šoli, ampak se učijo v službi, v socialnih situacijah in celo, ko opravljajo preprosta opravila. Tako boste v okviru predmeta spoznali temeljne naloge psihologije učenja, psihološke opredelitve učenja, aplikacije osnovnih paradigem/pristopov k učenju v pedagoško psihološko prakso, nevrofiziološke osnove delovanja možganov in zorenja ter sodobne trende učenja in programe za spodbujanje učenja. Spoznali boste dejavnike učinkovitosti učenja, učno motivacijo in rezultate učenja ter pomen samoučinkovitosti, učne samopodobe, učnih metod in strategij v povezanosti z učnimi izidi. Preizkusili se boste tudi v samoregulacijskem učenju, samorefleksiji, samovrednotenju in preverjanju učnih izidov.

Vsebina

opredelitev predmeta in temeljnih nalog psihologije učenja;
psihološke opredelitve učenja in aplikacija osnovnih paradigem/pristopov k učenju v pedagoško psihološko prakso;
nevrofiziološke osnove delovanja možganov in zorenje, kognitivna nevroznanost učenja;
tradicionalni in sodobni trendi učenja, programi za spodbujanje učenja;
dejavniki učinkovitosti učenja, klasifikacija in povezanost dejavnikov učne uspešnosti/neuspešnosti;
učna motivacija: motivacijske teorije, šolsko učenje in sestavine učne motivacije v povezavi z učnimi dosežki in izidi;
rezultati učenja: navade, spretnosti, znanje, dejavniki pomnjenja in pozabljanja;
zaznavni tipi in stili učenja, kognitivne in metakognitivne sposobnosti za učenje;
samoučinkovitost, učna samopodoba, učne metode in strategije v povezanosti z učnimi izidi;
samoregulacijsko učenje, samorefleksija, samovrednotenje in učni izidi, pristopi k razvijanju in merjenju samoregulacijskega učenja;
kompleksna učna okolja prihodnosti v kontekstu digitalne družbe in vseživljenjskosti učenja.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

Študent:

bo razvijal pozitiven odnos do kreativnega reševanja izzivov na področju psihologije učenja,
bo imel sposobnost interdisciplinarne uporabe temeljnega znanja s področja psihologije učenja in komunikacijskih spretnosti ter zmožnosti uporabe tega znanja na področju socialnih interakcij
bo razvijal socialne in komunikacijske kompetence.
bo poznal temeljne naloge psihologije učenja, psihološke opredelitve učenja, aplikacije osnovnih paradigem/pristopov k učenju v pedagoško psihološko prakso;
bo poznal nevrofiziološke osnove delovanja možganov in zorenja, kognitivno nevroznanost učenja, tradicionalne in sodobne trende učenja in programe za spodbujanje učenja;
se bo seznanil z dejavniki učinkovitosti učenja, učno motivacijo in rezultati učenja, zaznavnimi tipi in stili učenja, kognitivnimi in metakognitivnimi sposobnostmi za učenje;
bo samorefleksivno spoznal pomen samoučinkovitosti, učne samopodobe, učnih metoda in strategij v povezanosti z učnimi izidi;
se bo seznanil, razumel in preizkusil v samoregulacijskem učenju, samorefleksiji, samovrednotenju in preverjanju učnih izidih,
se bo seznanil in aktivno deloval v kompleksnem učnem okolju prihodnosti v kontekstu digitalne družbe in vseživljenjskosti učenja.

Kadrovska psihologija

Kadrovska psihologija se ukvarja s selekcijo, izbiro, uvajanjem, usposabljanjem, napredovanjem, ocenjevanjem in svetovanjem zaposlenih. Proučuje tudi druge vidike dela, uspešnost, zadovoljstvo pri delu in odnose med vodji in zaposlenimi na delovnem mestu. V okviru predmeta boste spoznali, kako pripraviti analizo dela ter spodbujati, ocenjevati in meriti delovno uspešnost, kako izvajati zunanjo in notranjo selekcijo kandidatov in zaposlitvene razgovore, naučili pa se boste, kako implementirati psihološka spoznanja tudi na področje razvoja zaposlenih ter varnosti in zdravja na delovnem mestu. V okviru predmeta se boste naučili sestaviti preprost kompetenčni model za izbrano delovno mesto, pripravili boste scenarij za vodenje selekcijskega intervjuja s poudarkom na uporabi vedenjskih vprašanj in na podlagi primera pripravili psihološki profil kandidata ter predlog nadaljnjih ukrepov (zaposlitev, karierno napredovanje, delovna uspešnost itd.).

Vsebina

1. Osnove kadrovske psihologije

Razlika med kadrovsko in organizacijsko psihologijo.
Ključne naloge kadrovskega psihologa.
Izzivi kadrovskega psihologa v organizaciji.
Aktualni trendi in prihodnost kadrovske psihologije.

2. Analiza dela

Na posameznika osredotočena analiza dela.
Določanje ključnih kompetenc na delovnem mestu.
Sestavljanje kompetenčnih modelov.
Kompetenčni modeli v času spreminjajočih se delovnih mest.

3. Zunanja in notranja selekcija

Individualne razlike na delovnem mestu in njihova vloga pri napovedovanju delovne učinkovitosti.
Rekrutiranje kandidatov.
Psihološko testiranje v selekcijskem procesu.
Uporaba sodobnih tehnoloških rešitev in digitalnih orodij v procesu selekcije.
Vrste intervjujev v selekcijskem postopku.
Osnove ocenjevalnih centrov.

4. Razvoj zaposlenih

Odkrivanje razvojnih potreb pri zaposlenih.
Elementi uspešnih razvojnih aktivnosti.
Individualne in skupinske razvojne aktivnosti.
Uporaba sodobnih tehnoloških rešitev in digitalnih orodij za razvoj zaposlenih.
Osnove coaching pogovora.

5. Karierno svetovanje

Osnove kariernega svetovanja v organizaciji.
Določanje strokovne in vodstvene karierne poti v organizaciji.
Proces izbire in razvoja talentov.
Upravljanje karier starejših zaposlenih.

6. Spodbujanje delovne uspešnosti

Kriteriji delovne uspešnosti.
Ocenjevanje delovnih rezultatov.
Ocenjevanje kompetenc zaposlenih.
Vloga povratne informacije pri spodbujanju delovne uspešnosti.
Uporaba »feedforward« intervjuja pri spodbujanju delovne uspešnosti.

7. Sodobne oblike dela

Elementi dela, ki vodijo k zavzetosti zaposlenih.
Delo od doma in delo na daljavo.
Delo v medkulturnem okolju.

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

Sposobnost uporabe interdisciplinarnih strokovnih znanj in spretnosti s področij uporabne psihologije in drugih sorodnih ved v praksi.
Razvijanje socialnih in komunikacijskih kompetenc za konstruktivno sodelovanje v strokovnih timih in učinkovito delovanje v različnih delovnih okoljih.
Sposobnost refleksije lastnega dela za lasten strokovni razvoj in večjo strokovnost.
Sposobnost uporabe sodobnih smernic in pristopov upravljanja s kadri.
Poznavanje aktivnosti, pristopov, orodij in trendov, ki jih pokriva področje kadrovske psihologije.
Zmožnost opredelitve ključnih kompetenc za posamezno delovno mesto in priprave predlogov preprostih kompetenčnih modelov.
Usposobljenost za načrtovanje selekcijskih preizkusov glede na zahtevan kompetenčni profil delovnega mesta in sinteza zbranih informacij v celovit psihološki profil.
Poznavanje in razumevanje razvojnih potreb zaposlenih ter ukrepov in aktivnosti za razvoj kompetenc in karierno svetovanje zaposlenim.
Razumevanje specifik različnih vrst kariernega svetovanja (talenti, starejši, vodje, strokovnjaki).
Razumevanje subjektivnih in objektivnih pristopov za ocenjevanje delovne učinkovitosti in kritično ovrednotenje njihovih prednosti in pomanjkljivosti.
Sinteza pridobljenih znanj za celovito načrtovanje dela in delovnega okolja, ki omogoča zavzeto, avtonomno in kakovostno delo zaposlenih.

Duševno zdravje in duševne motnje

Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč tudi stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja (dobrega počutja). Zdravja torej ni brez duševnega zdravja. Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno spoprijemanje z izzivi, pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost spopadanja s težavami. Duševna motnja pa je oznaka za širok spekter težav z različnimi simptomi. Običajno duševne motnje opredeljuje neznačilna kombinacija misli, čustev, vedenja, odnosov z drugimi in težav pri opravljanju vsakdanjih obveznosti, ki pomembno ovirajo posameznikovo funkcioniranje v vsakdanjem življenju. V okviru predmeta boste spoznali teorijo duševnih motenj, splošno in specialno psihopatologijo, sodobne koncepte psihoterapije in psihosocialnega svetovanja ter koncepte duševnega zdravja. Na osnovi konkretnega primera boste znali prepoznati znake in simptome duševnih motenj in jih umestiti v eno od temeljnih kategorij duševnih motenj ter znali boste oblikovati konkretne ukrepe in mehanizme za krepitev duševnega zdravja.

Vsebina

1. Kratka zgodovina razvoja psihiatrije od 19.stoletja naprej

Predstavitev razvoja poglavitnih psihiatričnih in psihoterapevtskih šol tekom 19. in 20. stoletja.

2. Teorija duševnih motenj:

integrativna paradigma v psihiatriji, nevrobiologija psihiatrije - osnove nevroznanosti, pomembne za nevrobiologijo psihiatrije in psihosocialno svetovanje;
sodobne preiskovalne metode (npr. PET, fMRI), osnove nevroanatomije in nevrofiziologije s posebnim poudarkom na možganih;
temeljna znanja psihiatrije, pomembna za psihosocialno svetovanje;
diagnostični sistemi: DSM V z večosno diagnostiko in peto poglavje MKB-10 z glavnimi skupinami duševnih motenj;
biopsihosocialni model duševnih motenj; psihiatrična fenomenologija; psihopatologija in diferencialna diagnostika;

3. Splošna psihopatologija: znaki in simptomi duševnih motenj (motnje čustvovanja, mišljenja, spomina,…itn.)

4. Specialna psihopatologija: psihotične motnje (organske, simptomatske, funkcijske), motnje osebnosti, razpoloženjske (afektivne) motnje, nevrotske, stresne in somatoformne motnje, duševna manjrazvitost, bolezni odvisnosti, spolne motnje, seksualne disfunkcije, psihiatrična prva pomoč in krizne intervence (ravnanje s samomorilnimi pacienti);

5. Sodobni koncepti psihoterapije in psihosocialnega svetovanja

6. Koncepti duševnega zdravja, salutogeneza in podobne teorije

duševno zdravje v skupnostih;
koncepti relacijske etike;
psihologija stresa, strategije spopadanja;
moralna psihologija, moralna zasnova;
funkcionalna spolnost in partnersko življenje

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

kooperativnost, delo in sodelovanje v skupini;
sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje in strokovno izpopolnjevanje;
empatičnost in komunikacijska odprtost, občutljivost za socialne situacije ter razumevanje in spoštovanje različnosti;
oblikovanje poklicne identitete in zavezanost profesionalni etiki.
poznavanje in razumevanje temeljnih paradigem v psihiatriji in osnov klasifikacije duševnih motenj;
prepoznavanje znakov in simptomov temeljnih skupin duševnih motenj;
poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov psihoterapije in psihosocialnega svetovanja;
poznavanje in razumevanje različnih konceptov duševnega zdravja ter mehanizmov in pristopov za krepitev duševnega zdravja.

Obvezne učne enote

Osebni menedžment in komunikacija

Z izzivi osebnega menedžmenta se srečujemo vsakodnevno. Pa navedimo samo nekatere: Kako si organizirati čas, da bomo pri delu in v zasebnem življenju čim bolj učinkoviti in zadovoljni? Kako se spoprijemati s stresnimi situacijami? Kako učinkovito komunicirati? Kako učinkovito reševati konflikte? Kako čim učinkoviteje usvajati nova znanja in veščine ter kako razmišljati in delovati bolj ustvarjalno? Kako čim bolje uresničevati svoje cilje?

Študenti boste pri tem predmetu razvili različne kompetence, in ne samo razumeli pomena dejavnikov, ki določajo osebnost, in pridobili znanje za razumevanje duševnih procesov, temveč se boste seznanili s temeljnimi pojmi poslovne in socialne psihologije v poslovni organizaciji ter pridobili znanje za spoznavanje socialnega vedenja v organizacijah.

Vsebina

Temelji poslovne psihologije

Socialna psihologija poslovne organizacije
Organizacija in posameznik kot osebnost

Osebnost

Osebnostne lastnosti in medosebne razlike
Struktura osebnosti
Samopodoba

Duševni procesi

Motivacija
Čustvovanje (čustvena inteligenca, samomotivacija)
Mišljenje (ustvarjalno, pozitivno, tehnike, porajanja idej, obvladovanje sprememb)

Organizacija in posameznik

Socialno vedenje v poslovnih organizacijah
Vloge in konflikti vlog
Uspešna poslovna organizacija

Poslovna klima

Značilnosti poslovne klime
Objektivni in subjektivni vidiki poslovne klime
Klima in stališča
Zadovoljstvo z delom
Motivacija
Klima in kontakti
Kultura poslovne organizacije
Teoretični modeli in empirični pristopi pri raziskovanju socialne moči posameznika

Vrednote

Definicija in oblikovanje vrednot
Vrednote kot motivacijski cilji in vodila

Vodenje samega sebe

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

Študenti:

Razumejo pomen dejavnikov, ki določajo osebnost.
Pridobijo znanje za razumevanje duševnih procesov.
Pridobijo znanje za spoznavanje socialnega vedenja v organizacijah.
Znajo uporabljati tehnike za spodbujanje ustvarjalnosti in samomotivacijo.
Spoznajo vrednote in njihovo motivacijsko vlogo.
Razvijejo spretnosti spoprijemanja s ključnimi stresorji v njihovem življenju.
Spoznajo pomen sistematičnega načrtovanja lastne kariere.
Razvijejo oziroma izboljšajo svoje sposobnosti samorefleksije, komuniciranja, reševanja konfliktov ter učenja.

Svetovanje za učenje in izobraževanje

V današnjem dinamičnem času so nenehne spremembe postale ena naših redkih stalnic. Glede na to, da živimo v času vse hitrejših sprememb, vse kompleksnejših družbenih struktur in dejavnosti, je razumljivo, da je tudi naše učenje in izobraževanje postalo vseživljenjsko. Vedno hitrejši pretok informacij zahteva nove načine odzivanja na izzive okolja tako od posameznikov kakor tudi od organizacij, dinamičnost sodobnega življenja pa vse večjo okretnost in odzivnost v prilagajanju zunanjim okoliščinam. Čeprav je potreba po pomoči z nasveti dejavnost, stara kot človeštvo, se v sodobni družbi potreba po svetovalni dejavnosti nedvomno povečuje. Postala je pomemben dejavnik razvoja socialnega, ekonomskega in kulturnega kapitala sodobne družbe. Svetovanje oz. svetovalne dejavnosti vse pomembneje prispevajo k učinkovitosti naložb v učenje, izobraževanje in usposabljanje, k učinkovitosti trga dela, vseživljenjskemu učenju, socialni vključenosti, družbeni enakosti in ekonomskemu razvoju.

Vsebina

1. Opredelitve in razmejitve temeljnih zvrsti svetovalnega dela

2. Funkcije in značilnosti svetovalca in svetovanca in svetovalne komunikacije

3. Značilnosti različnih pristopov, oblik in metod svetovalnega dela:

laično, strokovno, specializirano;
direktivno, nedirektivno;
krajše (informiranje, nasvetovanje);
daljše (svetovanje, vodenje);
individualno – skupinsko.

4. Izpeljava svetovalnega procesa:

faze;
načrtovanje poteka;
timsko delo.

5. Informacijska in svetovalna središča in načini organiziranosti svetovalnega dela

6. Vseživljenjsko vodenje razvoja kariere

7. Refleksija učenja, analiza in vrednotenje dosežkov, korekcija in razvoj nadaljnjega učenja:

refleksija lastnega učenja,
spremljanje in refleksija učenja drugih oseb,
analiza in vrednotenje dosežkov učenja,
izboljšanje in razvoj kakovosti učenja,
odgovornost za učenje (inteligentna odgovornost).

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali zvrsti in oblik svetovalnega dela pri izobraževanju in učenju;
usposobljeni za izbiro in uporabo metod svetovalnega dela pri delu z udeleženci izobraževanja in učenja in pri različnih ciljnih skupinah;
analizirali, sposobni sinteze in predvidevanja rešitev pri različnih zvrsteh svetovalnega dela;
usposobljeni za uporabo znanja in spretnosti s področja svetovalnega dela;
sposobni vnašanja inovativnih pristopov pri organiziranju svetovalnega dela;
poznali in razumeli razvojne značilnosti, razlik in potreb posameznika;
spoznali možnosti sodelovanja prostovoljcev pri svetovalnem delu in v nevladnih organizacijah;
spoznali pomen učenja in svetovalnega dela v skupnosti;
razvili občutljivost / odprtost za ljudi in socialne situacije;
spoznali in razumeli zgodovino razvoja svetovalnih in terapevtskih pristopov pri delu z ljudmi in še posebej pri učenju in izobraževanju;
sposobni interdisciplinarne uporabe temeljnega znanja s področja svetovalnega dela ter komunikacijskih spretnosti in sposobni uporabe tega znanja pri organiziranju izobraževanja in učenja ob poznavanju psiholoških in socialnih značilnosti ciljne skupine uporabnikov;
razvili fleksibilnost in sposobnost za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, sposobnost razmišljanja in oblikovanje lastnega mnenja;
sposobni odkrivanja (diagnosticiranja) potreb po znanju, razvijanja interesa in potreb po znanju ter pripravljenosti za učenje;
sposobni načrtovanja, priprav, organiziranja in vodenja lastnega učenja in učenja v skupinah;
sposobni komuniciranja z učečimi se osebami, svetovanja in pomoči pri njihovem učenju;
razvili spretnosti in veščin pri uporabi različnih virov in medijev pri učenju (raba besedilnih, slikovnih, elektronskih gradiv in pripomočkov;
ozavestili lastnega učenja in učenja drugih oseb, sposobni presoje (analize) in vrednotenja dosežkov učenja ter korekcije nadaljnjega učenja;
razvili pozitiven odnosa do kreativnega reševanja problemov svetovalnega dela ter do znanja in učenja ter etičnega in moralnega odnosa do učnih dosežkov in uporabe znanja.

Praktično izobraževanje v delovnem okolju

Zaposlovalci si danes želijo sodelavce, ki so pripravljeni na takojšnje učinkovito delo. Praktično izobraževanje v delovnem okolju je tako odlična priložnost za vse, ki tovrstnih izkušenj nimate, da si jih pridobite in spoznate, kako posamezno delovno okolje diha in živi v praksi. Z opravljanjem aktivnosti, ki izhajajo iz študijskega programa, boste v konkretnem podjetju oz. delovni organizaciji sodelovali z notranjimi in zunanjimi udeleženci podjetja, spoznavali raznolikost delovnih mest in nalog ter hkrati razvijali kompetence, ki vam bodo omogočale napredek na strokovni in osebnostni ravni.

Študenti morajo opraviti 480 ur praktičnega izobraževanja v delovnem okolju.

Vsebina

Vsebina praktičnega izobraževanja je odvisna od izbrane mentorske organizacije. Opredeli jo mentor iz organizacije v programu praktičnega izobraževanja ob podpori koordinatorja s fakultete. Program ima praviloma uvodni del, ki zajema seznanjanje študenta z mentorsko organizacijo. Drugi del programa je namenjen konkretnejšemu seznanjanju s psihološko dejavnostjo v mentorski organizaciji in vključevanju v naloge mentorske organizacije po navodilih mentorja.

Vsebinski sklopi:

dejavnost, organiziranost in delovanje mentorske organizacije;
pomen, vloga in oblike psihološke dejavnosti v mentorski organizaciji;
naloge psihologa v mentorski organizaciji;
spoznavanje metod in tehnik za opravljanje psihološke dejavnosti;
etična vprašanja in dileme.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali dejavnosti, organiziranost in delovanje mentorske organizacije;
se seznanili s pomenom in vlogo psihološke dejavnosti v mentorski organizaciji;
razvili temeljna praktična znanja in veščine za opravljanje osnovnih nalog psihologa v izbrani mentorski organizaciji;
razvili socialne in komunikacijske veščine za oblikovanje empatičnega in profesionalnega odnosa z uporabniki in ciljnimi skupinami;
krepili samospoznavanje, razvijali samokritičnost, osebno integriteto in spoštovanje etičnih načel pri vseh oblikah psihološkega delovanja;
razvili sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
krepili kritično refleksijo za ocenjevanje svojega dela kot dela drugih.

Zaključna strokovna naloga

Na podlagi akreditacije visokošolskega študijskega programa in njegovih sprememb, ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo in pozneje njegov naslednik NAKVIS, študenti dodiplomskih visokošolskih programov, ki jih izvajamo na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije, namesto obveznosti, povezanih z zaključno strokovno nalogo, ki so ovrednotene z 12 ECTS, lahko opravijo dva izbirna predmeta, ovrednotena s po 6 ECTS, ki ju izberejo med izbirnimi predmeti v visokošolskih strokovnih študijskih programih na DOBA Fakulteti.

Vsebina

Izbor obravnavane teme
Formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
Odločanje o pristopu k problematiki in izboru delovne strategije
Priprava dispozicije zaključne strokovne naloge:

- Opredelitev obravnavane problematike in teoretičnih izhodišč
- Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
- Opredelitev metod in tehnik obravnavanja problematike za doseganje ciljev naloge
- Opredelitev členjenosti vsebine
- Opredelitev literature in virov

Prijava teme in mentorja zaključne strokovne naloge
Vzorčenje in zbiranje podatkov
Študij literature in virov
Izdelava zaključne strokovne naloge
Priprava predstavitve zaključne strokovne naloge in zagovor

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

sposobnost prepoznavanja konkretnih problemov v poslovnem okolju na področju programa;
sposobnost reševanja konkretne problematike s pomočjo usvojenega teoretičnega znanja;
sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
samostojnost in usmerjenost v reševanje problemov;
razvoj kritične presoje;
sposobnost uporabe raziskovalnih metod;
zmožnost obvladovanja sistematičnega iskanja informacij in virov;
sposobnost analize in sinteze informacij;
sposobnost partnerskega dela;
sposobnost povezovanja različnih znanj ter pomena uporabe strokovne literature;
sposobnost samostojnega učenja;
sposobnost uporabe informacijske tehnologije.

Izbirne učne enote (študent izbere tri predmete)

Izbirni predmet 1*, 2* in 3*

Izbirne predmete študent izbere iz skupnega nabora izbirnih predmetov, pri čemer lahko izbere tiste izbirne predmete, ki niso hkrati tudi obvezni predmeti njegovega programa. Fakulteta izvaja tiste izbirne predmete, na katere je prijavljeno zadostno število študentov. >> Nabor izbirnih predmetov

* Izberete si 3 izbirne predmete.

Predmeti se ne izvajajo v zaporedju, navedenem v predmetniku programa. Fakulteta si pridržuje pravico, da v primeru majhnega števila študentov sama opredeli izbirne predmete, ki jih bo izvajala.

Predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata 20. 1. 2022, in velja za študente, ki se bodo prvič vpisali v program v 2022/2023. Za študente, vpisane v študijski program do vključno 2021/2022, velja predmetnik oziroma pogoji, ki so veljali ob vpisu, če v izobraževanju redno napredujejo.

Želim dodatne informacije

Informativni dnevi in osebna svetovanja

Brošura 2023/2024

Video predstavitev programa

Informacije o programu

Vrsta programa:
dodiplomski visokošolski strokovni program

Stopnja in raven izobrazbe:
7 (SOK), 6 (EOK), prva stopnja
>> Več ...

Trajanje programa:
tri leta (180 ECTS)

Način izvedbe študija:
>> Online študij

Strokovni naslov:
diplomirana psihologinja (VS) / diplomirani psiholog (VS)

Akreditacije programa:
Vsi študijski programi so akreditirani s strani NAKVIS-a, Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu
>> Akreditacije programov

Kompetence:
>> Splošne kompetence študijskega programa