Današnji svet postaja vse bolj zapleten, priča smo nenehnim spremembam, ki povečujejo potrebe po psiholoških znanjih ter ustrezno usposobljenih psihologih, po strokovnjakih, ki znajo odgovoriti na vprašanja, povezana s človeškim vedenjem, ki znajo reševati strokovne izzive in hkrati razumejo odnose med strankami, med zaposlenimi in med konkurenti.
V dodiplomskem interdisciplinarnem programu Uporabna psihologija boste pridobili ustrezna znanja in razvili kompetence za optimalno izpolnjevanje teh zahtev. Spoznali boste, kako znanstvene ugotovitve ter temeljna in aplikativna psihološka znanja uspešno uporabiti za poklicni in osebni razvoj.
V programu se temeljne psihološke vsebine in metodološka znanja premišljeno prepletajo z uporabnimi psihološkimi vsebinami, kot so kadrovska in organizacijska psihologija, pedagoška psihologija, klinična psihologija, športna psihologija, gerontološka psihologija itd. Študijski program vključuje tudi vsebine s področja marketinga, managementa, ekonomije in sociale.
Ko boste končali dodiplomski visokošolski študijski program Uporabna psihologija, boste pridobili strokovni naslov diplomirani psiholog, diploma pa vam ne bo dala kvalifikacije za samostojno prakso v psihološki dejavnosti/to kvalifikacijo boste pridobili po zaključku magistrskega programa/. Po diplomi se boste lahko zaposlili v podjetjih v kadrovskih službah, v marketingu, v medgeneracijskih centrih, nevladnih organizacijah, domovih za starejše, itd., vpisali pa se boste lahko tudi na magistrski študijski program Psihologija.
Visokošolski študijski program Uporabna psihologija je v Sloveniji edini dodiplomski študijski program psihologije, ki se izvaja v celoti online. Kljub odsotnosti osebnega stika je online študij dinamičen in interaktiven, z uporabo sodobne tehnologije in prilagojenih pedagoških pristopov omogoča razvijanje prav vseh praktičnih znanj in veščin.
Je prvi temeljni psihološki predmet, v okviru katerega boste pridobili informacije o predmetu, ciljih in metodah psihologije. Spoznali boste zgodovino psihologije in njen pomen v sodobnem svetu ter dobili vpogled v to, kaj psihologija proučuje, s katerimi glavnimi problemi in področji se ukvarja, kakšne cilje in naloge si pri tem postavlja in kakšne metode pri tem uporablja. Seznanili se boste z različnimi psihološkimi metodami, biologijo vedenja in psihopatologijo. Dobili boste tudi vpogled v različne vsebine psihološkega preučevanja ter spoznali pomen psihologije v socialnem življenju.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Pedagoška psihologija se ukvarja s proučevanjem človeškega vedenja in učenja v različnih starostnih obdobjih ter v različnih pogojih izobraževalnega okolja. Gre za vejo uporabne psihologije, katere cilj je izboljšati te procese in jih dvigniti na višjo in kakovostnejšo raven v smislu optimalnega razvoja sposobnosti in osebnostnih lastnosti posameznikov. V okviru predmeta boste spoznali strukturne dejavnike pouka, psihologijo svetovalnega dela ter odnose v šoli. Poseben pomen boste namenili psihološkim dejavnikom učinkovitega učenja. Seznanili se boste z različnimi spoznavnimi in učnimi stili, čustveno motivacijskimi dejavniki ter delom z otroki s posebnimi potrebami in nadarjenimi otroki, dotaknili pa se boste tudi posebnosti odraslega v izobraževanju ter vloge IKT pri učenju. Pri predmetu se boste naučili, kako svetovati staršem in učiteljem pri problemih na področju kognitivnega razvoja otrok, znali boste uporabiti tehnike za razvijanje ustvarjalnosti v razredu in voditi razprave o različnih motivacijskih učinkih uspeha in neuspeha; znali boste opredeliti strategije za motivacijo pri učencih in načrtovati učne procese za mlade in odrasle.
Vsebina
1. Temeljne naloga pedagoške psihologije
Razvoj, področja in cilji pedagoške psihologije pri vzgoji, učenju in poučevanju.
2. Strukturni dejavniki pouka in njihove funkcije
Organizacija vzgojno izobraževalnega dela, učitelj, učenec, razmerje med njima, načrtovanje učnega procesa.
3. Psihologija svetovalnega dela
Svetovalno delo v različnih obdobjih/ predšolsko, osnovnošolsko, srednješolsko v visokem šolstvu; družina in vzgoja, vzgojno svetovanje, poklicno svetovanje, psihologija prostega časa.
4. Učitelji, poučevanje in pedagoška psihologija
Poučevanje za vseživljenjsko učenje; psihološki dejavniki učinkovitega učenja/ umske sposobnosti, različni spoznavni in učni stili, čustveno motivacijski dejavniki; učno okolje; otroci s posebnimi potrebami in nadarjeni otroci; posebnosti odraslega v izobraževanju ; IKT in učenje.
5. Odnosi v šoli
Odnosi z vrstniki in učitelji v različnih obdobjih šolanja; socialna sprejetost.
6. Šolsko svetovalno delo
Svetovalno delo na šoli, ključna načela delovanja; svetovanjem otrokom, staršem in učiteljem/ metode in tehnike svetovanja.
7. Poklicni razvoj
Identiteta ter profesionalna etika učitelja; vseživljenjsko izobraževanje učitelja.
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence, in sicer študent:
V psihologiji se statistika uporablja kot orodje za proučevanje določenih podatkov. Statistični podatki nam omogočajo, da razumemo in razlagamo veliko informacij. Z uporabo statističnih podatkov lahko vse te informacije smiselno organiziramo in razlagamo. V okviru predmeta boste pridobili osnovna znanja iz statistike, vključno z ustrezno statistično obdelavo in interpretacijo kvantitativnih empiričnih podatkov. Razumeli in poznali boste osnovne pojme statistike in splošnih metod statistične analize podatkov, razumeli in znali uporabiti ustrezne statistične metode opisne, bivariatne in inferenčne analize ter znali uporabljati ustrezno programsko opremo za izvedbo statistične analize.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Osebnost, motivacija in emocije sodijo med ključne dejavnike, ki vplivajo na naše doživljanje, obnašanje in celotno življenje. V okviru predmeta boste spoznali in razumeli temeljne zakonitosti človeškega mišljenja, čustvovanja in vedenja ter pridobili sposobnost analize, sinteze in implementacije rešitev za krepitev optimalnega funkcioniranja posameznikov, skupin in organizacij. Razlikovali boste med inteligentnostjo ter ustvarjalnostjo in sposobni boste opisati faktorje inteligentnosti. Znali boste opredeliti elemente motivacijskih in čustvenih procesov ter na primerih pojasniti zadovoljevanje potreb. Prav tako boste znali opisati značilnosti čustvene zrelosti, presoditi čustveno zrelo odzivanje in ga ponazoriti s primeri.
Vsebina
Vsebinski sklop 1: Osebnost
Vsebinski sklop 2: Sposobnosti posameznika
Vsebinski sklop 3: Motivacija
Vsebinski sklop 4: Emocije (čustva)
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Kognitivna psihologija preučuje duševne procese, kot so pozornost, uporaba jezika, spomin, percepcija, reševanje problemov, kreativnost in mišljenje, medtem ko nevroznanost preučuje zgradbo in delovanje človeških možganov in živčnega sistema. Obvladovanje teoretičnih, metodoloških in uporabnih znanj s področja kognitivne psihologije in nevroznanosti bodočemu psihologu omogočajo razumevanje spoznavnih procesov v njihovi celovitosti in v sklopu ostalih psihičnih procesov, pot do teh spoznanj ter možnosti praktične uporabe pridobljenega znanja. V okviru predmeta boste razumeli temeljne zakonitosti kognitivnih procesov, kot so jezik, mišljenje, spomin, učenje, pozornost, čustvovanje, zaznavanje.
Razumevali in poznali boste vedenjske in nevropsihološke zakonitosti učenja, razvoja jezika, oblike spomina ter razlike med zavestnim delovanjem in nezavedno dinamiko procesov v možganih.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Od iskanja pravega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, do pomoči ljudem, da postanejo bolj zadovoljni pri svojem delu, do varnosti na delovnem mestu, organizacijska psihologija ljudem pomaga do varnega in zadovoljivega delovnega življenja. Glede na to, koliko časa posamezniki preživijo v službi, proučuje tudi dejavnike, ki vplivajo na dobro počutje posameznikov na delovnem mestu. Organizacijska psihologija je znanstveno proučevanje in uporaba psiholoških načel v organizacijah in na delovnem mestu. Pri predmetu boste proučevali strukture organizacije in načinov medsebojnega delovanja ljudi v njej ter spoznali možnosti za uporabo psiholoških spoznanj v zvezi z realnimi problemi v delovnih organizacijah. Razumeli boste povezanost človeka in organizacije ter njuno medsebojno soodvisnost in (so)vplivanje na medsebojne odnose (organizacija kot socialni sistem).
Vsebina
1. Osnove organizacije
2. Odnos med posameznikom in organizacijo
3. Organizacija kot socialni sistem
4. Upravljanje sprememb
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Razvojna psihologija preučuje, kako se razmišljanje, čustvovanje in vedenje spreminjajo skozi človekovo življenje. Pomemben del teorij v tej disciplini se osredotoča na razvoj v otroštvu, saj je to obdobje v posameznikovi življenjski dobi, ko pride do največ sprememb. V okviru predmeta boste spoznali in razumeli zakonitosti razvojnih obdobij od spočetja do smrti, prepoznali povezave med področji razvoja, uporabljali ustrezne razvojno-psihološke pojme pri opisu razvojnih značilnosti in upoštevali dinamiko spoznavnega in socialno čustvenega razvoja pri delu z otroki, mladostniki in odraslimi, tudi pri delu s starostniki in starajočo aktivno delovno populacijo ter z družinami otrok s posebnimi potrebami.
Spoznali boste tudi zakonitosti razvoja otroške igre in risbe ter uporabili ustrezne tehnike za oceno le-teh.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Klinična psihologija je veja psihologije, ki se ukvarja z ocenjevanjem in zdravljenjem duševnih bolezni in odklonskega vedenja. Vključuje uporabo psiholoških teorij, načel in metod za ocenjevanje, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih motenj in drugih oblik odklonskega vedenja. Sem spadajo številne bolezni, kot so depresija, tesnoba, zloraba substanc, spolna disfunkcija, odvisnosti, prehranjevalne motnje in agresivno vedenje. Klinični psihologi preučujejo tudi vzroke odklonskega/patološkega vedenja, da bi napovedali in preprečili motnje/težave v razvoju. V okviru predmeta se boste naučili, kako izvesti klinično psihološki intervju, znali boste prepoznati znake in simptome duševnih motenj ter razlikovati med normalnimi in patološkimi fenomeni. Prav tako pa boste razumeli problematiko posameznika in boste znali v skladu z identificirano problematiko napotiti posameznika na ustrezno nadaljnjo obravnavo.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Psihološko svetovanje je namenjeno obravnavi psihičnih težav posameznika z namenom izboljšanja njegovega doživljanja, vedenja in medosebnih odnosov v življenju. V primerjavi s svetovanjem pa je psihoterapija daljši in globlji proces, ki je praviloma tudi dolgotrajnejši. Zato je psihoterapija učinkovita pri odpravljanju ali lajšanju simptomov čustvenih stisk, kompleksnejših psihičnih težav in duševnih motenj (npr. depresija, anksioznost). V okviru predmeta boste spoznali osnovne principe obravnave posameznih svetovalno-terapevtskih pristopov, znali boste razložiti odnos emocije-mišljenje-vedenje in izvesti funkcionalno analizo vedenja po principih kognitivno vedenjske teorije ter na primeru oceniti ustreznost uporabe posameznega svetovalnega oz. terapevtskega pristopa.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
V vsakdanjem in poklicnem življenju se kar naprej srečujemo s projekti – nalogami in dejavnostmi, ki imajo točno določene cilje. Projektno vodenje in projektna organizacija dela nista nikakršna čarobna paličica, ki bi ohlapno skupino brez natančno določenih ciljev in načina komunikacije navzven in navznoter spremenila v tekoči trak za izvedbo projektov. Pravzaprav pomeni projektno vodenje največjo spremembo za tiste, ki projekt vodijo, in od njih tudi največ zahteva. Tu ni velike znanosti, poleg skrbnega načrtovanja in upoštevanja vseh pogojev, ki jih postavlja okolje, zahteva tudi veliko discipline pri spremljanju projekta in predvsem stalno prilagajanje spremembam.
Kaj je to projekt? Kakšen je dober projektni vodja, katera znanja in lastnosti ima? Je dovolj, da je velik strokovnjak na vsebinskem področju projekta? Iz česa je sestavljen projektni načrt in kdo je odgovoren za pripravo projektnega načrta? Pri vsebinah predmeta in s pomočjo detektivske izobraževalne igre boste razvili kompetence projektnega vodenja.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Od psihologov se pričakuje, da bodo lahko pozorno poslušali druge, se psihično in čustveno vživeli v sogovornika ter pravočasno postavljali nadaljnja vprašanja in vplivali na sogovornika. Predmet Kompetence psihologa se ukvarja z razvojem socialnih in komunikacijskih kompetenc ter spodbujanjem samoregulacije in spretnosti refleksije za študij, družbo in delo. Sestavni del predmeta so tudi uvod in osnove psihometrije, ki je področje psihologije, ki se na splošno ukvarja s teorijo in načeli merjenja v psihologiji. V okviru predmeta boste na osnovi študije primera pripravil scenarij vzpostavljanja in vodenja svetovalno-terapevtskega odnosa v različnih psihosocialnih kontekstih, naučili se boste prepoznati najpogostejše ovire in izzive v psihološki obravnavi in opredelil ustrezne principe dela za soočanje z njimi. Znali boste pripraviti načrt psihološke obravnave posameznika na osnovi njegove anamneze. V okviru predmeta boste spoznali tudi osnove merjenja v psihologiji ter temeljne zakonitosti in principe psihološkega testiranja, seznanili se boste z metodami in postopki za merjenje občutkov, mnenj in stališč, osebnostnih lastnosti in sposobnosti ter razumeli psihometrične značilnosti, ki opredeljujejo kakovost (psiholoških) testov.
Vsebina
I. OSNOVE PSIHOMETRIJE
II. SVETOVALNO-TERAPEVTSKI PROCES
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Družboslovna metodologija izhaja iz sociologije, ki je po svoji naravi »nejeverna« veda. Sociologija nič ne vzame za samoumevno, ne verjame, da je življenje takšno, kot se nam kaže, nenehno se sprašuje, kaj se skriva zadaj. Družbo in kulturo misli na način, ki vodi v potrebo po nadaljnjih razlagah. In kako si družboslovec/-ka razlaga, kako družba deluje? Z raziskovanjem. Tako da ljudi opazuje, sprašuje, živi nekaj časa z njimi, preračunava uradne statistične podatke, analizira medijske tekste itd. O tem, kako naj to počne, govori družboslovna metodologija.
Pri vsebinah predmeta se boste seznanili z osnovnimi koncepti v metodologiji družboslovnega raziskovanja, s postavljanjem raziskovalnih vprašanj in oblikovanjem raziskovalnih hipotez, z zbiranjem podatkov, oblikovanjem anketnih vprašalnikov ipd.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Zakaj smo nekaterim ljudem bolj naklonjeni kot drugim? Zakaj se včasih v javnosti obnašamo drugače kot zasebno? In kako deluje vpliv večine ali manjšin? V okviru uporabne socialne psihologije boste poskušali razumeti jedro in vzroke posameznikovega vedenja in mišljenja v socialnih situacijah. V okviru predmeta Uporabna socialna psihologija boste razumeli sistematično uporabo socialnih psiholoških konstruktov, teorij, intervencijskih tehnik, raziskovalnih metod in rezultatov raziskav za boljše razumevanje ali izboljšanje socialnih problemov. Prav tako boste v okviru predmeta spoznali osnovne pojme in koncepte socialne psihologije ter poglobljeno razumeli delovanje družbe in kolektivnih fenomenov. Usposobili se boste za prepoznavanje skupinske dinamike, predvidevanje vedenja ljudi v skupinah, prepoznavanje razlik medskupinskega vedenja in vzrokov diskriminacije. Poglobljeno boste razumeli socialne gradnike medosebnih razmerij in vzroke agresivnega vedenja ter zmožnost upravljanja situacijske agresivnosti.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Psihologija učenja se osredotoča na vrsto tem, povezanih s tem, kako se ljudje učijo in komunicirajo s svojim okoljem. Zato so psihologi, ki delujejo na področju izobraževanja, osredotočeni na prepoznavanje in preučevanje učnih metod, da bi bolje razumeli, kako ljudje absorbirajo in hranijo nove informacije. Učenje je vseživljenjsko prizadevanje. Ljudje se ne učijo samo v šoli, ampak se učijo v službi, v socialnih situacijah in celo, ko opravljajo preprosta opravila. Tako boste v okviru predmeta spoznali temeljne naloge psihologije učenja, psihološke opredelitve učenja, aplikacije osnovnih paradigem/pristopov k učenju v pedagoško psihološko prakso, nevrofiziološke osnove delovanja možganov in zorenja ter sodobne trende učenja in programe za spodbujanje učenja. Spoznali boste dejavnike učinkovitosti učenja, učno motivacijo in rezultate učenja ter pomen samoučinkovitosti, učne samopodobe, učnih metod in strategij v povezanosti z učnimi izidi. Preizkusili se boste tudi v samoregulacijskem učenju, samorefleksiji, samovrednotenju in preverjanju učnih izidov.
Vsebina
Cilji in kompetence
Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Študent:
Kadrovska psihologija se ukvarja s selekcijo, izbiro, uvajanjem, usposabljanjem, napredovanjem, ocenjevanjem in svetovanjem zaposlenih. Proučuje tudi druge vidike dela, uspešnost, zadovoljstvo pri delu in odnose med vodji in zaposlenimi na delovnem mestu. V okviru predmeta boste spoznali, kako pripraviti analizo dela ter spodbujati, ocenjevati in meriti delovno uspešnost, kako izvajati zunanjo in notranjo selekcijo kandidatov in zaposlitvene razgovore, naučili pa se boste, kako implementirati psihološka spoznanja tudi na področje razvoja zaposlenih ter varnosti in zdravja na delovnem mestu. V okviru predmeta se boste naučili sestaviti preprost kompetenčni model za izbrano delovno mesto, pripravili boste scenarij za vodenje selekcijskega intervjuja s poudarkom na uporabi vedenjskih vprašanj in na podlagi primera pripravili psihološki profil kandidata ter predlog nadaljnjih ukrepov (zaposlitev, karierno napredovanje, delovna uspešnost itd.).
Vsebina
1. Osnove kadrovske psihologije
2. Analiza dela
3. Zunanja in notranja selekcija
4. Razvoj zaposlenih
5. Karierno svetovanje
6. Spodbujanje delovne uspešnosti
7. Sodobne oblike dela
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč tudi stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja (dobrega počutja). Zdravja torej ni brez duševnega zdravja. Duševno zdravje je opredeljeno kot pozitiven odnos do sebe in drugih, uspešno spoprijemanje z izzivi, pozitivna samopodoba, visoko samospoštovanje, občutek moči, optimizem in sposobnost spopadanja s težavami. Duševna motnja pa je oznaka za širok spekter težav z različnimi simptomi. Običajno duševne motnje opredeljuje neznačilna kombinacija misli, čustev, vedenja, odnosov z drugimi in težav pri opravljanju vsakdanjih obveznosti, ki pomembno ovirajo posameznikovo funkcioniranje v vsakdanjem življenju. V okviru predmeta boste spoznali teorijo duševnih motenj, splošno in specialno psihopatologijo, sodobne koncepte psihoterapije in psihosocialnega svetovanja ter koncepte duševnega zdravja. Na osnovi konkretnega primera boste znali prepoznati znake in simptome duševnih motenj in jih umestiti v eno od temeljnih kategorij duševnih motenj ter znali boste oblikovati konkretne ukrepe in mehanizme za krepitev duševnega zdravja.
Vsebina
1. Kratka zgodovina razvoja psihiatrije od 19.stoletja naprej
Predstavitev razvoja poglavitnih psihiatričnih in psihoterapevtskih šol tekom 19. in 20. stoletja.
2. Teorija duševnih motenj:
3. Splošna psihopatologija: znaki in simptomi duševnih motenj (motnje čustvovanja, mišljenja, spomina,…itn.)
4. Specialna psihopatologija: psihotične motnje (organske, simptomatske, funkcijske), motnje osebnosti, razpoloženjske (afektivne) motnje, nevrotske, stresne in somatoformne motnje, duševna manjrazvitost, bolezni odvisnosti, spolne motnje, seksualne disfunkcije, psihiatrična prva pomoč in krizne intervence (ravnanje s samomorilnimi pacienti);
5. Sodobni koncepti psihoterapije in psihosocialnega svetovanja
6. Koncepti duševnega zdravja, salutogeneza in podobne teorije
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Z izzivi osebnega menedžmenta se srečujemo vsakodnevno. Pa navedimo samo nekatere: Kako si organizirati čas, da bomo pri delu in v zasebnem življenju čim bolj učinkoviti in zadovoljni? Kako se spoprijemati s stresnimi situacijami? Kako učinkovito komunicirati? Kako učinkovito reševati konflikte? Kako čim učinkoviteje usvajati nova znanja in veščine ter kako razmišljati in delovati bolj ustvarjalno? Kako čim bolje uresničevati svoje cilje?
Študenti boste pri tem predmetu razvili različne kompetence, in ne samo razumeli pomena dejavnikov, ki določajo osebnost, in pridobili znanje za razumevanje duševnih procesov, temveč se boste seznanili s temeljnimi pojmi poslovne in socialne psihologije v poslovni organizaciji ter pridobili znanje za spoznavanje socialnega vedenja v organizacijah.
Vsebina
Temelji poslovne psihologije
Osebnost
Duševni procesi
Organizacija in posameznik
Poslovna klima
Vrednote
Vodenje samega sebe
Cilji in kompetence
Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Študenti:
V današnjem dinamičnem času so nenehne spremembe postale ena naših redkih stalnic. Glede na to, da živimo v času vse hitrejših sprememb, vse kompleksnejših družbenih struktur in dejavnosti, je razumljivo, da je tudi naše učenje in izobraževanje postalo vseživljenjsko. Vedno hitrejši pretok informacij zahteva nove načine odzivanja na izzive okolja tako od posameznikov kakor tudi od organizacij, dinamičnost sodobnega življenja pa vse večjo okretnost in odzivnost v prilagajanju zunanjim okoliščinam. Čeprav je potreba po pomoči z nasveti dejavnost, stara kot človeštvo, se v sodobni družbi potreba po svetovalni dejavnosti nedvomno povečuje. Postala je pomemben dejavnik razvoja socialnega, ekonomskega in kulturnega kapitala sodobne družbe. Svetovanje oz. svetovalne dejavnosti vse pomembneje prispevajo k učinkovitosti naložb v učenje, izobraževanje in usposabljanje, k učinkovitosti trga dela, vseživljenjskemu učenju, socialni vključenosti, družbeni enakosti in ekonomskemu razvoju.
Vsebina
1. Opredelitve in razmejitve temeljnih zvrsti svetovalnega dela
2. Funkcije in značilnosti svetovalca in svetovanca in svetovalne komunikacije
3. Značilnosti različnih pristopov, oblik in metod svetovalnega dela:
4. Izpeljava svetovalnega procesa:
5. Informacijska in svetovalna središča in načini organiziranosti svetovalnega dela
6. Vseživljenjsko vodenje razvoja kariere
7. Refleksija učenja, analiza in vrednotenje dosežkov, korekcija in razvoj nadaljnjega učenja:
Cilji in kompetence
Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Zaposlovalci si danes želijo sodelavce, ki so pripravljeni na takojšnje učinkovito delo. Praktično izobraževanje v delovnem okolju je tako odlična priložnost za vse, ki tovrstnih izkušenj nimate, da si jih pridobite in spoznate, kako posamezno delovno okolje diha in živi v praksi. Z opravljanjem aktivnosti, ki izhajajo iz študijskega programa, boste v konkretnem podjetju oz. delovni organizaciji sodelovali z notranjimi in zunanjimi udeleženci podjetja, spoznavali raznolikost delovnih mest in nalog ter hkrati razvijali kompetence, ki vam bodo omogočale napredek na strokovni in osebnostni ravni.
Študenti morajo opraviti 480 ur praktičnega izobraževanja v delovnem okolju.
Vsebina
Vsebina praktičnega izobraževanja je odvisna od izbrane mentorske organizacije. Opredeli jo mentor iz organizacije v programu praktičnega izobraževanja ob podpori koordinatorja s fakultete. Program ima praviloma uvodni del, ki zajema seznanjanje študenta z mentorsko organizacijo. Drugi del programa je namenjen konkretnejšemu seznanjanju s psihološko dejavnostjo v mentorski organizaciji in vključevanju v naloge mentorske organizacije po navodilih mentorja.
Vsebinski sklopi:
Cilji in kompetence
Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Na podlagi akreditacije visokošolskega študijskega programa in njegovih sprememb, ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo in pozneje njegov naslednik NAKVIS, študenti dodiplomskih visokošolskih programov, ki jih izvajamo na DOBA Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije, namesto obveznosti, povezanih z zaključno strokovno nalogo, ki so ovrednotene z 12 ECTS, lahko opravijo dva izbirna predmeta, ovrednotena s po 6 ECTS, ki ju izberejo med izbirnimi predmeti v visokošolskih strokovnih študijskih programih na DOBA Fakulteti.
Vsebina
- Opredelitev obravnavane problematike in teoretičnih izhodišč
- Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
- Opredelitev metod in tehnik obravnavanja problematike za doseganje ciljev naloge
- Opredelitev členjenosti vsebine
- Opredelitev literature in virov
Cilji in kompetence
Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:
Izbirne predmete študent izbere iz skupnega nabora izbirnih predmetov, pri čemer lahko izbere tiste izbirne predmete, ki niso hkrati tudi obvezni predmeti njegovega programa. Fakulteta izvaja tiste izbirne predmete, na katere je prijavljeno zadostno število študentov. >> Nabor izbirnih predmetov
* Izberete si 3 izbirne predmete.
Predmeti se ne izvajajo v zaporedju, navedenem v predmetniku programa. Fakulteta si pridržuje pravico, da v primeru majhnega števila študentov sama opredeli izbirne predmete, ki jih bo izvajala.
Predmetnik vključuje spremembe študijskega programa, sprejete na seji senata 20. 1. 2022, in velja za študente, ki se bodo prvič vpisali v program v 2022/2023. Za študente, vpisane v študijski program do vključno 2021/2022, velja predmetnik oziroma pogoji, ki so veljali ob vpisu, če v izobraževanju redno napredujejo.
Vse informacije o vpisu najdete na >> povezavi.
V prvi letnik dodiplomskega študijskega programa Uporabna psihologija se lahko vpiše, kdor je opravil najmanj:
Diplomanti višješolskih programov se vpišete v 1. letnik programa.
Pogoje za vpis v študijski program izpolnjujejo tudi tisti, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini.
Pogoji za prehode med programi
Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej prve stopnje. Prehodi so možni med študijskimi programi:
Prijave kandidatov za vpis v višji letnik po merilih za prehode obravnava Komisija za študentske zadeve DOBA Fakultete. Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
Če je število prijavljenih kandidatov večje od števila razpisanih mest, bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, kandidati bodo izbrani glede na:
V primeru, da ima ob upoštevanih kriterijih ob omejitvi vpisa več študentov isto število točk in se nahajajo na meji števila razpisanih mest, imajo prednost gimnazijski maturanti, nadalje pa kandidati z boljšim povprečjem ocen v 3. in 4. letniku.
CENIK ZA ŠTUDIJSKO LETO 2023/2024
Plačilo šolnine v enkratnem znesku / samoplačnik
Šolnina za plačilo v enkratnem znesku za en letnik v študijskem letu 2023/2024 znaša 3.920,00 EUR. Šolnina mora biti poravnana najkasneje do roka, opredeljenega ob vpisu.
Obročno plačilo šolnine / samoplačnik
Plačilo šolnine za en letnik je možno plačati na 12 obrokov. Obrok šolnine v študijskem letu 2023/2024 znaša 343,00 EUR in se poravna ob vpisu, vsi naslednji obroki po e-položnici do 20. dne v mesecu (od oktobra 2023 naprej).
Plačilo šolnine v primeru, da je plačnik delno ali v celoti podjetje
V primeru, da je plačnik šolnine podjetje, bo le-to poravnalo po izpolnjenem obrazcu »Izjava plačnika«, ki je priloga k pogodbi.
Način plačila študent opredeli v pogodbi ob vpisu. DOBA Fakulteta bo predvidoma trikrat letno usklajevala višino obrokov v skladu s stopnjo rasti življenjskih potrebščin v RS, pri čemer ob prvem vpisu v študij za prve tri mesece veljajo cene, kot so bile ob podpisu pogodbe. Plačilo šolnine za vpis v vsak nadaljnji letnik in vse ostale prispevke (diplomiranje, …) bo DOBA Fakulteta študentu zaračunala po ceniku, ki ga sprejme Upravni odbor DOBA Fakultete predvidoma januarja za prihodnje študijsko leto.
V šolnino ni vključen strošek diplomiranja.
Priponka: Cenik DOBA Fakultete 2023/2024
Študenti lahko uveljavljate znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom in med njim – v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje in neformalnega izobraževanja, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oziroma predmetno specifičnim kompetencam, določenim s programom.
Študenti boste znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkazali s spričevali in z drugimi listinami, iz katerih bosta razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja lahko ovrednotijo po določilih ECTS.
Študenti boste znanja, pridobljena v neformalnih oblikah izobraževanja, izkazali z drugimi listinami oziroma portfeljem (projekt, elaborat, izum, patent, objava avtorskih del ...). Na osnovi pridobljenih listin z naslova neformalnega izobraževanja se lahko nadomesti do največ 12 ECTS pri izbirnih predmetih študijskega programa.
Postopek priznavanja vodi Komisija za študentske zadeve.
Po Zakonu o vrednotenju in priznavanju izobraževanja se lahko kandidatom izda odločba o pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na DOBA Fakulteti. Kandidati za vpis, ki imate zaključeno izobraževanje v tujini, pošljete na fakulteto vlogo za postopek obravnave. Več informacij lahko pridobite na studijska.komisija@doba.si