Uporabna psihologija

Diferencialna psihologija je temeljna psihološka disciplina, ki temelji na preučevanju, razumevanju in pojasnjevanju medosebnih razlik na različnih področjih človekovega doživljanja in delovanja, kot so npr. kognitivne sposobnosti, inteligentnost, ustvarjalnost, spomin, osebnost, identiteta, samopodoba, vrednote, čustva, motivacija, sreča, zadovoljstvo, optimizem. Spoznanja diferencialne psihologije se smiselno uporabljajo v pedagoški psihologiji, organizacijski psihologiji, klinični psihologiji, psihologiji športa in na drugih področjih aplikativne psihologije.

Študenti boste pri predmetu: spoznali in razumeli pomen diferencialne psihologije; razvili zmožnost povezovanja spoznanj  diferencialne psihologije z drugimi znanji; se naučili uporabe teh znanj v različnih praktičnih situacijah; spoznali glavna orodja diferencialne psihologije in se naučili kritično vrednotiti vire in informacije s področja medosebnih razlik.

Vsebina

• opredelitev diferencialne psihologije kot temeljne psihološke panoge;
• pomen raziskovanja razlik med posamezniki in skupinami v psihologiji;
• medosebne razlike pri kognitivnih sposobnostih, inteligentnosti, ustvarjalnosti, spominu;
• medosebne razlike pri osebnosti, identiteti, samopodobi, vrednotah;
• medosebne razlike pri čustvih in motivaciji;
• medosebne razlike pri sreči, zadovoljstvu, optimizmu;
• medosebne razlike povezane s spolom, starostjo;
• uporaba spoznanj diferencialne psihologije v:
  • pedagoški psihologiji,
  • organizacijski psihologiji,
  • klinični psihologiji,
  • psihologiji športa,
  • na drugih področjih aplikativne psihologije;
  • raziskovalne metode v diferencialni psihologiji.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

• spoznati in razumeti pomen diferencialne psihologije  za praktično delo psihologov;
• razumeti dejavnike, vzroke in posledice medosebnih razlik;
• razumevanje, kako se posamezniki med seboj razlikujejo ter spoznati dejavnike, ki na to vplivajo;
• poznavanje medosebnih razlik v psihološki znanosti in uporaba teh znanj v aplikativni psihologiji;
• avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami;
• poznavanje temeljnih spoznanj diferencialne psihologije;
• sinteza spoznanj diferencialne psihologije za praktično uporabo v različnih situacijah, npr. pri psihološkem svetovanju, trenerskem delu, kadrovskih postopkih ipd.; 
• poznavanje glavnih orodij diferencialne psihologije;
• kritično vrednotenje spoznanj s področja psihologije medosebnih razlik.

Predmet temelji na obravnavi kognicije, kognitivni procesov in kognitivnih shem, ki so podlaga za presojanje, odločanje in reševanje problemov. Vsebine predmeta se navezujejo na mentalno osredotočenost pri presojanju, na racionalne in organske pristope k odločanju, na temelje koncepte ravnanja s problemi ter na proces (identifikacija problema, opredelitev, formulacija strategije, organizacija informacij, dodeljevanje sredstev, spremljanje in vrednotenje) in tehnike reševanja problemov (miselni zemljevidi, možganske nevihte, lateralno mišljenje, 6 klobukov razmišljanja, resolucija problemov, evalvacija alternativ itd.).

Študentje boste pri predmetu: spoznali in razumeli kognitivno ozadje presojanja, odločanja in reševanja problemov; analizirali in ovrednotili različne pristope k odločanju; kategorizirali proces odločanja in kritično analizirali vlogo čustev in vrednot pri odločanju; definirali in interpretirali problemsko situacijo; oblikovali in razvili učinkovite strategije za reševanje problemov; ovrednotili učinkovitost različnih tehnik reševanja problemov in utemeljili njihovo uporabo v izbranih situacijah.

Vsebina

• Kognicija, kognitivni procesi, kognitivne sheme kot podlaga za presojanje, odločanje in reševanje problemov
• Mentalna osredotočenost pri presojanju in past kognitivne preobremenitve
• Racionalni vs. organski pristop k odločanju
• Odločanje v organizacijskem kontekstu, individualno in timsko odločanje
• Koncept za hitro odločanje “OODA - Loop”
• Temeljni koncepti ravnanja s problemi
• Mentalno vs. čustveno “računovodstvo” pri odločanju
• Potek/proces reševanja problemov (identifikacija problema, opredelitev, formulacija strategije, organizacija informacij, dodeljevanje sredstev, spremljanje in vrednotenje)
• Tehnike reševanja problemov (miselni zemljevidi, možganske nevihte, lateralno mišljenje, 6 klobukov razmišljanja, resolucija problemov, evalvacija alternativ …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

• uporaba spoznanj na področju delovanja kognitivnih in emocionalnih procesov ter njihove medsebojne prepletenosti za učinkovito presojanje, odločanje in reševanje problemov;
• uporaba sistemskega ter interdisciplinarnega pristopa pri razmišljanju in delovanju ter povezovanje procesov in konceptov uporabne psihologije in drugih sorodnih ved, ob upoštevanju širšega družbenega konteksta;
• sposobnost kreativnega razmišljanja in samostojnega ter celostnega reševanja problemov;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
• poglobljeno razumevanje kognicije, kognitivnih shem in kognitivnih procesov kot ozadja vseh človekovih akcij
• zmožnost doseganja optimalne mentalne osredotočenosti;
• sposobnost uporabe logičnega razmišljanja, vključno s sistematičnim in matematično-orientiranim mišljenjem;
• fleksibilna uporaba osnovnih principov odločanja v organizacijskem kontektstu, individualno ali v timu;
• usposobljenost za uporabo strukturiranih konceptov odločanja;
• usposobljenost za prepoznavanje vpliva čustev in vrednot na odločanje;
• sposobnost razlikovati med odločanjem in reševanjem problemov;
• sposobnost uporabe lateralnega mišljenja v različnih situacijah pri reševanju problemov;
• sposobnost poglobljene analize in interpretacije problemske situacije;
• usposobljenost za uporabo različnih tehnik reševanja problemov.

Psihometrija se nanaša na ocenjevanje in merjenje psihičnih pojavov in konstruktov z zanesljivimi in veljavnimi psihometričnimi orodji (testi, vprašalniki, intervjuji, portfelji, vedenjskimi nalogami itd.). Uporablja se v izobraževanju, svetovanju, klinični praksi, v organizacijah itd. Pri predmetu bodo obravnavane vsebine v povezavi s konstrukcijo psihometričnih orodij, ocenjevanjem psihometričnih orodij, standardi in zakonitostmi psihološkega testiranja ter etičnimi vidiki uporabe psihometričnih orodij (kvalifikacije uporabnikov testov, odgovornost uporabnikov testov, pravice in odgovornosti testirancev).

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje teoretičnih, etičnih in strokovnih vidikov, povezanih s psihološkim testiranjem; razvili zmožnost ocenjevanja psihometrične kakovosti (veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost) psiholoških instrumentov; razvili zmožnost načrtovanja in izvajanja znanstvenih raziskav za potrebe ocenjevanja psihometričnih značilnosti izbranih testov/instrumentov.

Vsebina

• Uvod v psihološko ocenjevanje in psihometrijo
• Psihometrična orodja (testi, vprašalniki, intervjuji, portfelj, vedenjske naloge, podatki zgodovine primera)
• Uporaba psihometrije (izobraževanje, svetovanje, klinična uporaba, organizacije ...)
• Predvidevanja v psihometriji
• Ocenjevanje kakovosti testov (npr. veljavnost, zanesljivost)
• Kultura in psihološko testiranje (jezik, kulturna asimilacija, neverbalna komunikacija in vedenje, standardi ocenjevanja)
• Etični vidiki (kvalifikacije uporabnikov testov, odgovornost uporabnikov testov, pravice in odgovornosti testirancev)
• Praktično ocenjevanje izbranega merilnega instrumenta (konceptualizacija raziskovalnega problema, pregled literature, ocena zasnove raziskave, vzorčenje, izbira merilnih orodij, zbiranje podatkov, interpretacija analiz podatkov in etični vidiki izvajanja raziskav, v katerih sodelujejo ljudje)

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente za konstrukcijo psihometrično ustreznih instrumentov, za presojo in izbiro ustreznih diagnostičnih instrumentov ter za korektno interpretacijo rezultatov psihometričnih testov.

Splošne kompetence:

• sposobnost uporabe teoretičnih predpostavk, metodoloških domnev in socialnega konteksta pri raziskovanju psiholoških fenomenov na podlagi sodobne IKT;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
• zavezanost k profesionalni etiki in spoštovanje etičnih načel in standardov na vseh nivojih poklicnega delovanja;
• razumevanje in učinkovita raba podatkov;
• sposobnost kritičnega presojanja in ocenjevanja.

Predmetno-specifične kompetence:

• razumevanje teoretičnih principov merjenja v psihologiji in postopkov konstrukcije psihodiagnostičnih instrumentov; 
• razlikovanje različnih psihometričnih testov in sposobnost izbire ustreznih psihometričnih testov na podlagi kritične presoje njihovih psihometričnih karakteristik in ocene primernosti testov;
• uporaba psihometričnih testov v skladu s smernicami nacionalnega psihološkega združenja;  
• sposobnost ustrezne interpretacije rezultatov psihometričnega testiranja;
• sposobnost izračunati uporabnost testov;
• sposobnost kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij ter samostojna uporaba naprednejših raziskovalnih metod in tehnik statistične obdelave podatkov pri reševanju problemov/izzivov v različnih družbenih kontekstih.

Predmet obravnava temeljne vsebine o delu v delovnem okolju in o ohranjanju delavčevega dobrega počutja in zdravja: vlogo delavca v delovnem procesu, temeljne kognitivne značilnosti in motivacijo delavcev in njihov vpliv na delo in učinkovitost,  vzpostavljanje ravnotežja med delom in delavcem, doživljanje obremenitev v realnem delovnem okolju, stres pri delu in v vsakdanjem življenju, bolezni v delovnem okolju zaradi psihičnih obremenitev, kemijske in ne-kemijske odvisnosti in njihov vpliv na vedenje delavcev v delovnem okolju, ukrepe za ohranjanje in varovanje zdravja v delovnem okolju in v življenju, delavcem prijazno delovno okolje kot temelj dobrega počutja in zdravja itd.

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje povezanosti med psihološkimi značilnostmi delavca in komponentami delovnega okolja, ki vplivajo na delovno učinkovitost; razvili zmožnost identificiranja vedenjskih vzorcev delavca in analiziranja povezanosti med razpoložljivostjo, učinkovitostjo in zdravjem; razvili zmožnost za načrtovanje in uvajanje ustreznih ukrepov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.

Vsebina 

Snov psihologije dela vsebuje temeljna znanja o delu v delovnem okolju in o ohranjanju delavčevega počutja in zdravja.

1. Predstavitev bistvenih elementov psihologije dela
2. Spoznavanje dela (razvoj dela in značilnosti), metode za spoznavanje dela
3. Vsebina dela in pogojev dela in vplivov na izvajalce
4. Vloga delavca v delovnem procesu
5. Temeljne kognitivne značilnosti delavcev in vpliv na delo in učinkovitost
6. Temeljne osebnostne značilnosti delavca in vpliv na delo in učinkovitost
7. Motivacija in vpliv na delovno učinkovitost
8. Vzpostavljanje ravnotežja med delom in delavcem
9. Doživljanje obremenitev v realnem delovnem okolju
10. Stres pri delu in v vsakdanjem življenju
11. Pojavljanje bolezni v delovnem okolju vezanih na psihične obremenitve (psihosomatske bolezni, psihične težave)
12. Pojavljanje kemijskih in nekemijskih odvisnosti in vpliv na vedenje delavcev v delovnem okolju
13. Ukrepi za ohranjanje in varovanje zdravja v delovnem okolju in v življenju
14. Ukrepi za zagotavljanje ustreznega vedenja v delovnem okolju
15. Varnost, zdravje in učinkovitost v delovnem okolju
16. Delavcem prijazno delovno okolje kot temelj dobrega počutja in zdravja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu pridobili in nadgradili znanja s področja psihologije dela in menedžmenta zdravja ter razvili veščine za sooblikovanje ustvarjalnega in zdravega delovnega okolja.

Kompetence:

• sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
• sposobnost kritične presoje in uporabe inovativnih pristopov pri razvoju storitev in produktov za različne ciljne skupine;
• sposobnost kreativnega razmišljanja in samostojnega ter celostnega reševanja problemov;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
• razumevanje osebnostnih, kognitivnih in motivacijskih značilnosti delavca, pomembnih za delovni proces in učinkovito vedenje;
• sposobnost identifikacije psihosocialnih tveganj v realnem delovnem okolju;
• sposobnost prepoznavanja in analize vplivov delovnega okolja na delavca in načinov obvladovanja doživetih obremenitev;
• usposobljenost za oblikovanje učinkovitih ukrepov ohranjanja delovne učinkovitosti glede na identificirane obremenitve;
• oblikovanje in vrednotenje rešitev ter humanizacijskih ukrepov glede na predvidene stroške in ocene vplivov na ohranjanje zdravja in dobrega počutja.

Zdravstvena psihologija je sodobna uporabna psihološka disciplina, ki obravnava povezavo med psihologijo in zdravjem, laično razumevanje in predstave o zdravju in boleznih ter z zdravjem povezano vedenje, psihosomatiko in psihične težave, skrb za zdrav življenjski slog in promocijo zdravja itd. Pri predmetu bo poudarek tudi na sodobnih zdravstvenih izzivih v podjetjih in organizacijah, kot so posebnosti sodobnega delovnega okolja in možni vplivi na zdravje (migracije, hitre spremembe v delovnih okoljih, digitalizacija, tehnološki napredek), viri stresa v delovnih okoljih in zdravje zaposlenih, izgorevanje na delovnem mestu, usklajevanje poklicnega in osebnega življenja.

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje in sposobnost za prepoznavanje psiholoških dejavnikov v zdravju, bolezni, in kroničnih zdravstvenih stanjih; razvili zmožnost uporabe znanstvenih dognanj zdravstvene psihologije za razvoj utemeljenih priporočil za krepitev zdravja pri posameznikih in v organizacijah; ocenili in analizirali lastno zdravstveno zgodovino ter pripravili in uvedli pozitivni in proaktivni pristop k zdravemu življenjskemu slogu.

Vsebina

1. Psihologija in zdravje 

• Področje zdravstvene psihologije
• Definicija zdravja
• Vloga psihologije v skrbi za zdravje
• Biopsihosocialni pristop k zdravju in bolezni
• Vseživljenjski razvoj in zdravje
• Raziskovanje v zdravstveni psihologiji

2. Laično razumevanje zdravja in bolezni; z zdravjem povezano vedenje

• Zaznave, prepričanja in kognicije v zvezi z zdravjem, boleznijo in zdravljenjem
• Razumevanje zdravja v različnih kulturah
• Duhovnost in zdravje
• Z zdravjem povezana vedenja (modeli, iskanje zdravniške pomoči, zaupanje v zdravljenje, sledenje zdravniškim navodilom ...)
• Placebo

3. Psihosomatika in psihične težave: Čustva, stres in travma

• Teloum
• Vloga čustev
• Definicija in viri stresa
• Vloga stresa v nastanku bolezni, s stresom povezane bolezni in motnje
• Biopsihosocialni dejavniki stresa (socialna opora, medosebne razlike ...)
• Spoprijemanje s stresom
• Travma in psihologija zdravja
• Kronične bolezni, psihične motnje in resna zdravstvena stanja

4. Skrb za zdrav življenjski slog in promocija zdravja

• Z zdravjem povezano vedenje in promocija zdravja
• Skrb zase in zdravo življenje (telesna vadba, prehrana, spanje, spolnost)
• Uživanje substanc in tvegana vedenja (kajenje, alkohol, droge, rizična vedenja ...)
• Kakovost življenja in z zdravjem povezana kakovost življenja
• Medosebni odnosi in socialna opora

5. Sodobni zdravstveni izzivi podjetjih v organizacijah

• Posebnosti sodobnega delovnega okolja in možni vplivi na zdravje (migracije, hitre spremembe v delovnih okoljih, digitalizacija, tehnološki napredek ...)
• Viri stresa v delovnih okoljih in zdravje zaposlenih
• Izgorevanje na delovnem mestu
• Usklajevanje poklicnega in osebnega življenja ter zdravje

Cilji in kompetence

Predmet usposablja študente za integracijo in fleksibilno uporabo konceptov in modelov zdravstvene psihologije na področju preventive, preprečevanja bolezni in ohranjanja zdravja.

Splošne kompetence:

• razvijanje osebnostnih, komunikacijskih in drugih socialnih kompetenc za učinkovito delovanje v strokovnih timih in delo s ciljnimi skupinami;
• usposobljenost za avtonomno, proaktivno, kritično in odgovorno obravnavo posameznika in skupine;
• utrjevanje in ohranjanje lastne osebnostne in poklicne integritete;
• sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja.

Predmetno-specifične kompetence: 

• poglabljanje in razširjanje uporabe temeljnih zdravstveno psiholoških znanj in znanj na drugih sorodnih področjih;
• sposobnost uporabe teoretičnih znanj in ustreznih analitičnih pristopov ter kompetenc s področja zdravstvene psihologije;
• sposobnost kritične analize in sinteze teoretičnih znanj in relevantnih informacij ter samostojna uporaba raziskovalnih metod in tehnik obdelave podatkov pri reševanju problemov/izzivov, povezanih z zdravjem;
• poglobljeno razumevanje teoretičnih konceptov, kompleksnejših vprašanj in izzivov ter sposobnost načrtovanja inovativnih strategij, modelov in rešitev za spodbujanje zdravja na osebnem področju ali v organizaciji;
• poznavanje in razumevanje prepletanja psiholoških, bioloških, vedenjskih in družbenih dejavnikov (biopsihosocialni model zdravja in bolezni), ki vzdržujejo, prispevajo k nastanku, preprečevanju ali zdravljenju posameznega zdravstvenega problema;
• sposobnost integracije in fleksibilne uporabe konceptov in modelov zdravstvene psihologije na področju preventive, vodenja bolezni in ohranjanja zdravja;
• sposobnost analize relevantnih okoljskih, psihičnih, socialnih, kulturnih, duhovnih in družbenih dejavnikov povezanih z zdravjem posameznika.

V sodobnem poslovanju pridobiva pozitivna psihologija vedno večji pomen. Pozitivna psihologija je vznemirljiva in navdihujoča mlada veja psihologije. Gradi na tistem, kar je v posamezniku pozitivnega, na njegovih virih, močeh in odlikah. Cilj pozitivne psihologije je izboljšati subjektivno blagostanje (srečo) in funkcioniranje posameznikov, organizacij in skupnosti ter omogočiti, da bi le-ti uspevali, se razvijali in rasli.

Študenti boste pri predmetu: spoznali lastno raven blagostanja in psihološkega kapitala in se naučili načrtovati primerne ukrepe za krepitev blagostanja in psihološkega kapitala pri sebi in pri zaposlenih v organizaciji; pripravili načrt uvajanja pozitivno-psiholoških ukrepov v organizacije s ciljem doseganja pozitivnih organizacijskih izidov; spoznali svoje značilne značajske moči (odlike) in opredelili priložnosti za pogostejšo uporabo značilnih značajskih moči tako na osebnem kot poklicnem področju; razvili zmožnost načrtovanja in uvajanja »vodenja na podlagi odlik« v podjetja in organizacije; se naučili izvajati eno izmed tehnik čuječnosti in kritično ovrednotiti njeno učinkovitost pri soočanju s stresom; razvili zmožnost prenosa ključnih spoznanj in ugotovitev pozitivne psihologije na področje timskega dela.

Vsebina

• Izhodišča in temeljni postulati pozitivne psihologije
• Razvoj in razlogi za nastanek pozitivne psihologije kot znanstvene discipline
• Osnovni koncepti pozitivne psihologije (npr. pozitivna čustva, sreča, zanos, optimizem, značajske moči, smisel)
• Blagostanje in različni modeli blagostanja (subjektivno in psihološko blagostanje, PERMA model blagostanja)
• Aplikativni vidiki in možnosti uporabe pozitivnopsiholoških ukrepov v kontekstu podjetja/organizacije (pozitivno organizacijsko vedenje, psihološki kapital, delovna sreča itd.)
• VIA klasifikacija značajskih vrlin in moči ter drugi preizkusi ugotavljanja in merjenja odlik
• Vodenje na podlagi odlik
• Čuječnost (angl. mindfulness) in uporaba čuječnosti za spoprijemanje s stresom na delovnem mestu,
• Pozitivno timsko delo

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

• poglabljanje in razširjanje temeljnih in uporabnih psiholoških znanj ter povezovanje z interdisciplinarnimi znanji drugih sorodnih ved;
• sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
• poznavanje in razumevanje osnov in temeljnih konceptov pozitivne psihologije ter možnosti njene uporabe v sodobnem poslovanju, kot tudi na področju osebnega razvoja;
• usposobljenost za načrtovanje uporabe konceptov pozitivne psihologije v organizacijah s ciljem krepitve blagostanja, delovne sreče ali doseganja drugih pozitivnih poslovnih ter organizacijskih izidov, vključno s kritično refleksijo pozitivnopsiholoških ukrepov in pričakovanih učinkov;
• poznavanje modelov in klasifikacij značajskih moči, vrlin oz. odlik ter prepoznavanje priložnosti za nadaljnji razvoj in krepitev uporabe značilnih značajskih moči (odlik) tako na osebnem kot na poklicnem področju;
• razumevanje in uporaba koncepta »vodenja na podlagi odlik« pri načrtovanju in organiziranju delovnih procesov v izbrani organizaciji;
• poznavanje osnov čuječnosti in zmožnost uporabe tehnik čuječnosti za spoprijemanje s stresom na delovnem mestu;
• razumevanje in praktična uporaba znanja s področja pozitivnega timskega dela;
• usposobljenost za vrednotenje in večanje lastnih osebnostnih potencialov in motiviranost za vsestranski osebnostni razvoj.

Psihološka znanja se že leta koristno uporabljajo tudi na področju marketinga, tako pri zasnovi in razvoju izdelkov (storitev) kot pri komuniciranju s potrošniki. Predmet obravnava pomen in vlogo psihologije v marketingu, psihološke razlage vedenja potrošnikov, osnovne psihološke pristope in skupine tehnik pri komuniciranju s potrošniki; tehnike vplivanja na potrošnike na zavedni in nezavedni ravni s poudarkom na uporabi tako imenovanega ACTION modela; osnove nevromarketinga (psihološka, nevrološka in ekonomska načela oblikovanja in trženja izdelkov ter storitev).

Študenti boste pri predmetu: razvili zmožnost uporabe pridobljenih znanj na različnih področjih marketinga, torej pri organizaciji dogodkov, odnosih z javnostmi, oglaševanju, prodaji, upravljanju ključnih strank; se naučili prepoznati posamezne tehnike (zavednega in nezavednega) vplivanja na potrošnike v medijskih izdelkih; uporabili in kritično ovrednotili tehnike (zavednega in nezavednega) vplivanja pri izdelavi lastnega oglasa.

Vsebina

• Pomen in vloga psihologije v marketingu
• Psihološke razlage vedenja potrošnikov
• Osnovni psihološki pristopi in skupine tehnik v marketingu (poudarek na oglaševanju)
• Razlika med vplivanjem na zavedni in nezavedni ravni
• Nevromarketing (psihološka, nevrološka in ekonomska načela oblikovanja in trženja izdelkov ter storitev)
• Študije primerov različnih medijskih izdelkov (oglasi, glasbeni videi, risanke, splet in VR)
• ACTION model vplivanja v marketingu (ciljanje, povezovanje, tehnike, vplivanje na identiteto, povečanje sugestibilnosti in tehnike ponavljanja sugestij)
• Uporaba specifičnih tehnik na konkretnem primeru izdelave oglasnega sporočila
• Aplikacije znanj na različna področja marketinga (organizacija dogodkov, odnosi z javnostmi, oglaševanje, prodaja, upravljanje ključnih strank) 

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente za uporabo temeljnih psiholoških znanj in kompetenc na področju marketinga in oglaševanja.

Kompetence:

• poglabljanje in razširjanje temeljnih in uporabnih psiholoških znanj ter povezovanje z interdisciplinarnimi znanji drugih sorodnih ved;
• sposobnost kritične presoje in uporabe inovativnih pristopov pri razvoju storitev in produktov za različne ciljne skupine;
• osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence;
• razumevanje osnovnih psiholoških konceptov, ki so uporabljeni v sodobnem marketingu;
• poznavanje možnosti, prednosti in nevarnosti nevromarketinga;
• razumevanje osnovnih psiholoških principov vedenja potrošnikov;
• sposobnost identifikacije in uporabe posameznih tehnik vplivanja za potrebe marketinga in oglaševanja.