- O fakulteti
- Programi
- Online študij
- Učitelji in raziskovanje
- Alumni
Zaradi aktualnih izzivov, kot so demografske spremembe in razvoj dolgožive družbe, medgeneracijska in multikulturna raznolikost, digitalizacija ter povečevanje psihosocialnih tveganj zaradi kompleksnosti sveta, v katerem živimo, se povečujejo tudi potrebe po psiholoških znanjih ter ustrezno usposobljenih psihologih. Magistrski študijski program Uporabna psihologija vam bo omogočil pridobivanje interdisciplinarnih znanj in razvijanje kompetenc za ustrezno uporabo diagnostičnih metod, postopkov, pristopov in svetovalnih veščin pri delu s posamezniki in skupinami.
Interdisciplinarni magistrski študijski program Uporabna psihologija omogoča nadgradnjo znanj in kompetenc, pridobljenih v prvostopenjskih programih (uporabne) psihologije in v drugih sorodnih študijskih programih. Zagotavlja razvoj celovite poklicne kvalifikacije za opravljanje psihološke dejavnosti. V programu se boste usposobili za samostojno psihološko obravnavo, torej za izvajanje najzahtevnejših nalog pri razvoju in svetovanju posameznikom in skupinam v različnih okoljih.
Vrsta programa:
podiplomski magistrski program
Stopnja in raven izobrazbe:
SOK raven: 8
EOK raven: 7
EOVK raven: Druga stopnja
Več ...
Trajanje programa:
dve leti (120 ECTS)
Način izvedbe študija:
online študij
Strokovni naslov:
magister/magistrica psihologije
Koristna povezava za vodje prihodnosti
Test voditeljskih kompetenc
Vključitev v študijski program
jesen 2021
Diferencialna psihologija je temeljna psihološka disciplina, ki temelji na preučevanju, razumevanju in pojasnjevanju medosebnih razlik na različnih področjih človekovega doživljanja in delovanja, kot so npr. kognitivne sposobnosti, inteligentnost, ustvarjalnost, spomin, osebnost, identiteta, samopodoba, vrednote, čustva, motivacija, sreča, zadovoljstvo, optimizem. Spoznanja diferencialne psihologije se smiselno uporabljajo v pedagoški psihologiji, organizacijski psihologiji, klinični psihologiji, psihologiji športa in na drugih področjih aplikativne psihologije.
Študenti boste pri predmetu: spoznali in razumeli pomen diferencialne psihologije; razvili zmožnost povezovanja spoznanj diferencialne psihologije z drugimi znanji; se naučili uporabe teh znanj v različnih praktičnih situacijah; spoznali glavna orodja diferencialne psihologije in se naučili kritično vrednotiti vire in informacije s področja medosebnih razlik.
Predmet temelji na obravnavi kognicije, kognitivni procesov in kognitivnih shem, ki so podlaga za presojanje, odločanje in reševanje problemov. Vsebine predmeta se navezujejo na mentalno osredotočenost pri presojanju, na racionalne in organske pristope k odločanju, na temelje koncepte ravnanja s problemi ter na proces (identifikacija problema, opredelitev, formulacija strategije, organizacija informacij, dodeljevanje sredstev, spremljanje in vrednotenje) in tehnike reševanja problemov (miselni zemljevidi, možganske nevihte, lateralno mišljenje, 6 klobukov razmišljanja, resolucija problemov, evalvacija alternativ itd.).
Študentje boste pri predmetu: spoznali in razumeli kognitivno ozadje presojanja, odločanja in reševanja problemov; analizirali in ovrednotili različne pristope k odločanju; kategorizirali proces odločanja in kritično analizirali vlogo čustev in vrednot pri odločanju; definirali in interpretirali problemsko situacijo; oblikovali in razvili učinkovite strategije za reševanje problemov; ovrednotili učinkovitost različnih tehnik reševanja problemov in utemeljili njihovo uporabo v izbranih situacijah.
Psihometrija se nanaša na ocenjevanje in merjenje psihičnih pojavov in konstruktov z zanesljivimi in veljavnimi psihometričnimi orodji (testi, vprašalniki, intervjuji, portfelji, vedenjskimi nalogami itd.). Uporablja se v izobraževanju, svetovanju, klinični praksi, v organizacijah itd. Pri predmetu bodo obravnavane vsebine v povezavi s konstrukcijo psihometričnih orodij, ocenjevanjem psihometričnih orodij, standardi in zakonitostmi psihološkega testiranja ter etičnimi vidiki uporabe psihometričnih orodij (kvalifikacije uporabnikov testov, odgovornost uporabnikov testov, pravice in odgovornosti testirancev).
Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje teoretičnih, etičnih in strokovnih vidikov, povezanih s psihološkim testiranjem; razvili zmožnost ocenjevanja psihometrične kakovosti (veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost) psiholoških instrumentov; razvili zmožnost načrtovanja in izvajanja znanstvenih raziskav za potrebe ocenjevanja psihometričnih značilnosti izbranih testov/instrumentov.
Predmet obravnava temeljne vsebine o delu v delovnem okolju in o ohranjanju delavčevega dobrega počutja in zdravja: vlogo delavca v delovnem procesu, temeljne kognitivne značilnosti in motivacijo delavcev in njihov vpliv na delo in učinkovitost, vzpostavljanje ravnotežja med delom in delavcem, doživljanje obremenitev v realnem delovnem okolju, stres pri delu in v vsakdanjem življenju, bolezni v delovnem okolju zaradi psihičnih obremenitev, kemijske in ne-kemijske odvisnosti in njihov vpliv na vedenje delavcev v delovnem okolju, ukrepe za ohranjanje in varovanje zdravja v delovnem okolju in v življenju, delavcem prijazno delovno okolje kot temelj dobrega počutja in zdravja itd.
Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje povezanosti med psihološkimi značilnostmi delavca in komponentami delovnega okolja, ki vplivajo na delovno učinkovitost; razvili zmožnost identificiranja vedenjskih vzorcev delavca in analiziranja povezanosti med razpoložljivostjo, učinkovitostjo in zdravjem; razvili zmožnost za načrtovanje in uvajanje ustreznih ukrepov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.
Zdravstvena psihologija je sodobna uporabna psihološka disciplina, ki obravnava povezavo med psihologijo in zdravjem, laično razumevanje in predstave o zdravju in boleznih ter z zdravjem povezano vedenje, psihosomatiko in psihične težave, skrb za zdrav življenjski slog in promocijo zdravja itd. Pri predmetu bo poudarek tudi na sodobnih zdravstvenih izzivih v podjetjih in organizacijah, kot so posebnosti sodobnega delovnega okolja in možni vplivi na zdravje (migracije, hitre spremembe v delovnih okoljih, digitalizacija, tehnološki napredek), viri stresa v delovnih okoljih in zdravje zaposlenih, izgorevanje na delovnem mestu, usklajevanje poklicnega in osebnega življenja.
Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje in sposobnost za prepoznavanje psiholoških dejavnikov v zdravju, bolezni, in kroničnih zdravstvenih stanjih; razvili zmožnost uporabe znanstvenih dognanj zdravstvene psihologije za razvoj utemeljenih priporočil za krepitev zdravja pri posameznikih in v organizacijah; ocenili in analizirali lastno zdravstveno zgodovino ter pripravili in uvedli pozitivni in proaktivni pristop k zdravemu življenjskemu slogu.
V sodobnem poslovanju pridobiva pozitivna psihologija vedno večji pomen. Pozitivna psihologija je vznemirljiva in navdihujoča mlada veja psihologije. Gradi na tistem, kar je v posamezniku pozitivnega, na njegovih virih, močeh in odlikah. Cilj pozitivne psihologije je izboljšati subjektivno blagostanje (srečo) in funkcioniranje posameznikov, organizacij in skupnosti ter omogočiti, da bi le-ti uspevali, se razvijali in rasli.
Študenti boste pri predmetu: spoznali lastno raven blagostanja in psihološkega kapitala in se naučili načrtovati primerne ukrepe za krepitev blagostanja in psihološkega kapitala pri sebi in pri zaposlenih v organizaciji; pripravili načrt uvajanja pozitivno-psiholoških ukrepov v organizacije s ciljem doseganja pozitivnih organizacijskih izidov; spoznali svoje značilne značajske moči (odlike) in opredelili priložnosti za pogostejšo uporabo značilnih značajskih moči tako na osebnem kot poklicnem področju; razvili zmožnost načrtovanja in uvajanja »vodenja na podlagi odlik« v podjetja in organizacije; se naučili izvajati eno izmed tehnik čuječnosti in kritično ovrednotiti njeno učinkovitost pri soočanju s stresom; razvili zmožnost prenosa ključnih spoznanj in ugotovitev pozitivne psihologije na področje timskega dela.
Psihološka znanja se že leta koristno uporabljajo tudi na področju marketinga, tako pri zasnovi in razvoju izdelkov (storitev) kot pri komuniciranju s potrošniki. Predmet obravnava pomen in vlogo psihologije v marketingu, psihološke razlage vedenja potrošnikov, osnovne psihološke pristope in skupine tehnik pri komuniciranju s potrošniki; tehnike vplivanja na potrošnike na zavedni in nezavedni ravni s poudarkom na uporabi tako imenovanega ACTION modela; osnove nevromarketinga (psihološka, nevrološka in ekonomska načela oblikovanja in trženja izdelkov ter storitev).
Študenti boste pri predmetu: razvili zmožnost uporabe pridobljenih znanj na različnih področjih marketinga, torej pri organizaciji dogodkov, odnosih z javnostmi, oglaševanju, prodaji, upravljanju ključnih strank; se naučili prepoznati posamezne tehnike (zavednega in nezavednega) vplivanja na potrošnike v medijskih izdelkih; uporabili in kritično ovrednotili tehnike (zavednega in nezavednega) vplivanja pri izdelavi lastnega oglasa.
Razumevanje vedenja strank je ključni dejavnik tržnega uspeha. Predmet obravnava psihološke dejavnike, ki vplivajo na vedenje strank, vpliv emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja, načine uporabe psihologije v prodaji, psihološke dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in zvestobo strank, vlogo osebnosti v poslovnem odnosu, psihološke vidike poslovne klime itd.
Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje kognitivnih in konativnih (motivacijskih, čustvenih) temeljev vedenja strank ter vlogo socialnih motivov v poslovnih odnosih; usvojili razumevanje in analizirali vlogo osebnosti, samopodobe, samovrednotenja in samospoštovanja v poslovnem odnosu; analizirali in načrtovali pristope in ukrepe za povečevanje zadovoljstva in zvestobe potrošnikov; usvojili razumevanje psiholoških vidikov komuniciranja s strankami, poslovne klime in organizacijske kulture.
Predmet obravnava družbene inovacije in proces družbenega inoviranja v kontekstu družbeno-gospodarskega razvoja in kakovosti življenja (na področju zdravstva, izobraževanja, staranja in medgeneracijskega povezovanja, zaposlovanja, kulture, varovanje okolja), trende družbenega inoviranja, projekte in raziskave na področju družbenih inovacij ter vidike koncepta kakovosti življenja in njegovega vrednotenja.
Študenti boste pri predmetu: pripravili analizo potreb za izbrano področje družbenega inoviranja; pripravili utemeljitev za projektno ali raziskovalno idejo s področja družbenega inoviranja; izbrali in utemeljili metode dela/raziskovanja in evalvacijski instrumentarij ter pripravili projekt ali načrt oblikovanja in/ali uvajanja družbene inovacije.
Učinkovito upravljanje konfliktov je v sodobni družbi pomembna veščina sobivanja in sodelovanja. Predmet obravnava opredelitve in dejavnike konfliktov, modele, strategije in metode/tehnike reševanja in upravljanja konfliktov, vlogo, načela in proces mediacije v različnih vrstah sporov in konfliktov ter vrste, načela, modele in proces izvajanja coachinga. Coaching je treba razumeti širše od pristopa reševanja in upravljanja konfliktov. Gre za sistematičen pristop, usmerjen k doseganju želenih sprememb vedenja, osebnostnih sprememb in osebnostne rasti.
Študenti boste pri predmetu: spoznali vrste, vzroke in nivoje konfliktov ter usvojili razumevanje pomena emocij, samoregulacije in osebnosti pri uspešnem upravljanju konfliktov, mediaciji in coachingu; usvojili razumevanje procesa upravljanja konfliktov in se naučili uporabljati tehnike reševanja konfliktov; spoznali načela, značilnosti in proces mediacije in coachinga ter se naučili uporabljati veščine komuniciranja za uspešno izvajanje procesa mediacije in coachinga.
Kompetence za ustrezno izvajanje postopkov psihološke diagnostike in ocenjevanja so ključne za opravljanje poklica psihologa. Predmet obravnava naslednje vsebine: vlogo psihološkega pregleda v zdravstvu in na sorodnih področjih, paradigme ocenjevanja osebnosti, psihološki diagnostični intervju in eksploracijo, psihološko testiranje in klinično-psihološki pregled z aplikacijo testov kognitivnih sposobnosti in osebnosti, metode in pomen opazovanja v klinični praksi in raziskovanju, uporabo manj strukturiranih tehnik v psihološkem ocenjevanju, proces psihološkega ocenjevanja (zbiranje podatkov; procesiranje podatkov; komuniciranje podatkov in sprejemanje odločitev) ter etična načela v psihodiagnostičnem ocenjevanju.
Študenti boste pri predmetu: spoznali osnovna teoretična izhodišča psihološke diagnostike; se naučili pripraviti psihološko oceno na podlagi uporabe klinično-psihološkega intervjuja in enostavnejših psiholoških testov; razvili zmožnosti pravilne uporabe psiholoških testov za ocenjevanje kognitivnih funkcij in osebnosti ter korektne interpretacije rezultatov psihološkega testiranja.
Predmet služi poglabljanju in nadgradnji znanj in kompetenc na področju psihološkega svetovanja in psihoterapije. Predmet obravnava teoretske temelje psihološkega svetovanja (osnovne paradigme in koncepte tradicionalnih pristopov, modele razumevanja motenosti in zdravja), naravo svetovalno terapevtskega odnosa ter osnove svetovalno terapevtske komunikacije, različne psihoterapevtske modalitete in strategije svetovalno/terapevtskega procesa pri obravnavi pacientov z različnimi psihičnimi težavami ter temeljna etična načela pri svetovanju in psihoterapiji.
Študenti boste pri predmetu: spoznali teoretična izhodišča in usvojili poglobljeno razumevanje razlik med uveljavljenimi paradigmami svetovanja in psihoterapije; razvili zmožnosti načrtovanja in demonstrirali posamezne korake in faze svetovalno-terapevtskega procesa glede na obravnavani problem; se naučili uporabljati osnovne psihološke tehnike, pristope in intervence v svetovalnem procesu.
Predmet obravnava konceptualne razlike med učenjem, poučevanjem in izobraževanjem, pojmovanje izobraževanja kot psihosocialnega procesa, sodobne oblike izobraževanja (online, kombinirano), specifike izobraževanja v različnih življenjskih obdobjih, načrtovanje izobraževanja ob upoštevanju psiholoških značilnosti učenja in poučevanja, svetovanje učiteljem za učinkovito načrtovanje in izvajanje različnih oblik izobraževanja ter svetovanje učencem za učinkovito učenje in spoprijemanje z izzivi v procesu izobraževanja.
Študenti boste pri predmetu: razvili zmožnosti uporabe temeljnih psiholoških zakonitosti učenja in poučevanja pri pripravi izobraževalnega programa za izbrano ciljno skupino, ob upoštevanju njenih psiholoških in socio-demografskih značilnosti; demonstrirali uporabo ustreznega svetovalnega pristopa, intervence ali tehnike pri reševanju konkretnih izzivov učiteljev v procesu načrtovanja in izvajanja izobraževanja; demonstrirali uporabo ustreznega svetovalnega pristopa, intervence ali tehnike pri reševanju konkretnih izzivov učencev/uporabnikov v procesu izobraževanja.
Predmet študente usposablja za samostojno znanstvenoraziskovalno delo. Obravnava naslednje vsebine, ki zaokrožajo proces raziskovalnega dela: iskanje in pregled strokovne/znanstvene literature kot izhodišče lastnega raziskovanja; strukturo in pripravo dispozicije raziskave (konceptualno in metodološko načrtovanje); strokovno izvedbo psihološkega testiranja in drugih oblik zbiranja podatkov za potrebe psihološkega raziskovanja; uporabo naprednejših multivariatnih statističnih metod za poglobljeno analizo empiričnih podatkov; vrednotenje in kritično refleksijo ugotovitev ter oblikovanje ustreznih zaključkov; etične vidike psihološkega raziskovanja.
Študenti boste pri predmetu: pripravili celovito dispozicijo za raziskovanje izbranega psihološkega fenomena; usvojili razumevanje in logiko naprednejših multivariatnih statističnih metod ter možnosti uporabe na konkretnih primerih; se naučili aplicirati naprednejše multivariatne statistične metode na konkretnih podatkih z ustrezno programsko opremo ter pravilno interpretirati statistične izračune; razvili zmožnost kritičnega ovrednotenja rezultatov statističnih analiz in ugotovitev raziskav, ob upoštevanju njihovih metodoloških pomanjkljivosti in širšega konteksta, za namen oblikovanja verodostojnih znanstvenih zaključkov.
Praktično izobraževanje v delovnem okolju je namenjeno pridobivanju praktičnih znanj in razvijanju strokovnih veščin in kompetenc za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti na izbranem področju dela. Praktično izobraževanje v obsegu 200 delovnih ur poteka v izbrani delovni organizaciji pod mentorstvom psihologa.
Študenti boste: usvojili razumevanje delovanja mentorske organizacije ter pomena in vloge psihološke dejavnosti v izbrani organizaciji; se naučili uporabe, združevanja in povezovanja znanj s področja psihologije in drugih sorodnih ved pri reševanju strokovnih izzivov na področju delovanja mentorske organizacije; razvili veščine za opravljanje nalog psihologa v mentorski organizaciji pod ustreznim nadzorom mentorja; razvili zmožnost presojanja relevantnih psiholoških in etičnih vprašanj ter kritičnega vrednotenja različnih vidikov obravnave strokovnih izzivov/problemov.
Magistrska naloga je pisni izdelek in rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta ob mentorstvu visokošolskega učitelja. V nalogi študent celovito obravnava izbrano raziskovalno tematiko, povezano s področjem študijskega programa.
V okviru priprave magistrske naloge boste: oblikovali relevantni raziskovalni problem (skupaj z raziskovalnimi vprašanji) na podlagi teoretičnih izhodišč, podprtimi z ustrezno strokovno in znanstveno literaturo; pripravili teoretični pregled ključnih konceptov (teorij) in ugotovitev sorodnih, že izvedenih raziskav; pripravili metodološki načrt izvedbe raziskave, vključno z izbiro raziskovalne strategije, metod/tehnik zbiranja podatkov, opredelitvijo ciljne populacije in izbrane tehnike vzorčenja ter opisom postopka zbiranja podatkov; izvedli empirično raziskavo v skladu s pripravljenim metodoloških načrtom; analizirali in interpretirali podatke, jih kritično ovrednotili in povezali s teoretičnimi izhodišči; pripravili zaključke in konkretne predloge za izboljšanje teorije in prakse.
V dinamični organizaciji je narava dela manj predvidljiva, hitrost novih priložnosti in groženj pa se pospešuje. Za uspeh so potrebne kreativnost, hitrost in intenzivno sodelovanje v celotni organizaciji. Za doseganje močne poslovne uspešnosti mora vodstvo sprostiti potencial ljudi, spodbujati skupinsko ustvarjalnost in omogočiti navdušeno in angažirano delovno silo.
Študenti boste pri predmetu: spoznali in usvojili razumevanje sistemskega delovanja organizacije in vloge managerja v procesu sprememb; se naučili pripraviti konkretne predloge izboljšanja motivacije in zavzetosti posameznikov, izboljšanja delovanja timov in skupin in izboljšanja organizacijske klime na izbranih študijah primerov.
Namen predmeta je pogledati na kakovost življenja z več vidikov, tako objektivno kot subjektivno, individualno kot kolektivno ter tudi glede na vire, priložnosti in življenjske razmere v družbi. Predmet obravnava osnovne pojme in podatke o kakovosti življenja ter razmišljanje o tem, kaj kakovost življenja je. Ali se v razvojnih dokumentih Slovenije koncept kakovosti življenja upošteva in ali ima država za državljane postavljene cilje, ki bodo izboljšali našo kakovost življenja? In če jih ima, ali smo sposobni te cilje uresničiti – kako jih meriti, s katerimi indikatorji in kaj smo na tem področju naredili v preteklem obdobju?
Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje multidimenzionalnosti koncepta kakovosti življenja in sodobnih konceptov družbene blaginje; spoznali stanje v izbranih domenah kakovosti življenja v Sloveniji/EU; samostojno analizirali statistične podatke različnih vidikov kakovosti življenja in jih kritično ovrednotili; obravnavali kakovost življenja posameznih sub-populacij in skušali dognati, ali je njihovo življenje kakovostno in kje so priložnosti in ovire za spremembe.
Podjetja in druge organizacije se v današnjem svetu vsakodnevno spoprijemajo z izzivi, ki jih lahko obvladujejo le visoko izobraženi in motivirani zaposleni. Prihodnost organizacije je odvisna predvsem od sposobnosti učenja posameznika, tima in organizacije kot celote. Zaradi hitrih sprememb v okolju in novih informacij se morajo zaposleni v procesu spreminjanja in izboljševanja organizacije nenehno izpopolnjevati, izobraževati in usposabljati na delovnem mestu ali zunaj njega. Vse pomembnejšo vlogo pri tem ima e-izobraževanje oziroma tehnološko podprto učenje, ki postaja pomembna dopolnitev klasičnega učenja. Predmet Upravljanje znanja in učeča se organizacija obravnava dosežke na tem področju ter njihovo uporabnost za posameznika in organizacijo v celoti.
Študenti boste pri predmetu: spoznali pomen načrtnega uvajanja informacijskih tehnologij v izobraževalni proces; razvili zmožnosti kritične presoje primernosti tehnologije za ustrezno reševanje problemov na področju upravljanja znanja in učinkovite uporabe v praksi; se naučili uporabljati ustrezne tehnologije za podporo udeležencem v izobraževalnem procesu.
Predmet obravnava koncepte poslovnega komuniciranja, odnosov z javnostmi in temeljne modele komuniciranja (odnosov javnostmi), oblike umeščenosti funkcije komuniciranja v podjetjih, interno komuniciranje in zavzetost zaposlenih ter načrtovanje in vrednotenje komunikacijskih projektov, ob poznavanju različnih ravni/kategorij učinkov komunikacijskih aktivnosti (rezultati oz. »outputs« in izidi oz. »outcomes«).
Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje pomena internega komuniciranja pri doseganju pozitivnih učinkov pri zaposlenih, s poudarkom na zavzetosti zaposlenih; se naučili prepoznati in konkretizirati komunikacijske izzive v poslovnem okolju ter ustrezno načrtovati izvajanje komunikacijskih projektov; se naučili načrtovati metode/tehnike zbiranja podatkov za merjenje/vrednotenje uspešnosti komuniciranja (v smislu doseganja zastavljenih ciljev); usvojili razumevanje vpetosti merjenja/vrednotenja v vseh fazah načrtovanja in izvajanja komunikacijskih projektov.
Vodenje se pomembno razlikuje od upravljanja oz. menedžmenta. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja koncepta voditeljstva. Predmet obravnava različne teorije in stile vodenja ter njihov vpliv na zaposlene (npr. dvig organizacijske energije in zavzetosti), čustveno inteligentnost pri vodenju in etična vprašanja ter dileme vodij. Poseben poudarek je namenjen obravnavi nekaterih modelov vodenja, kot so situacijsko vodenje, coaching model vodenja, vplivno vodenje in 4D-model osebnega razvoja sodobnega vodje.
Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje razlik med stili vodenja in se naučili izbrati ustrezen stil vodenja glede na situacijo; usvojili razumevanje pomena uporabe elementov čustvene inteligentnosti pri vodenju; se naučili razvijati in krepiti dejavnike osebne moči in vpliva v vodstvenih situacijah; razvili zmožnost oblikovanja ustreznih strategij in ukrepov za dvig organizacijske energije in zavzetosti; izdelali akcijski načrt osebnega razvoja vodje.
.png)
V magistrski študijski program Uporabna psihologija se lahko vpiše:
V 2. letnik magistrskega študijskega programa Uporabna psihologija se lahko vpiše:
Pogoje za vpis v študijski program izpolnjujejo tudi tisti, ki so končali enakovredno izobraževanje v tujini.
Pogoji za prehode med programi
Prehodi so možni med študijskimi programi iste stopnje, torej druge stopnje. Prehodi so možni med študijskimi programi:
Prijave kandidatov za vpis v višji letnik po merilih za prehode obravnava Komisija za študentske zadeve DOBA Fakultete. Kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v predlagani program ter pogoje za prehajanje med študijskimi programi, se določijo letnik vpisa in manjkajoče študijske obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo študij zaključiti po novem programu. Kandidat lahko dodatne študijske obveznosti opravi med študijem.
Merila in postopek za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa:
Če je število prijavljenih kandidatov večje od števila razpisanih mest, so kandidati izbrani na podlagi povprečne ocene na dodiplomskem študiju. Pri tem se kandidatom z nepsiholoških programov v povprečje štejejo tudi ocene diferencialnih izpitov.
Prijava na študij bo možna po objavi Razpisa za vpis, in sicer od 16. februarja 2021.
| Vpisnina in šolnina | Plačilo v obrokih |
| 3.960,00 | 12 x 348,00 |
V šolnino ni vključen strošek diplomske naloge 749,00 EUR.
Priponka: Cenik DOBA Fakultete 2021/2022
Študenti lahko uveljavljate znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom in med njim – v različnih oblikah formalnega izobraževanja za pridobitev izobrazbe ali programov za izpopolnjevanje in neformalnega izobraževanja, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oziroma predmetno specifičnim kompetencam, določenim s programom.
Študenti boste znanja, pridobljena v formalnih oblikah izobraževanja, izkazali s spričevali in z drugimi listinami, iz katerih bosta razvidna vsebina in obseg vloženega dela študenta, da se znanja lahko ovrednotijo po določilih ECTS.
Študenti boste znanja, pridobljena v neformalnih oblikah izobraževanja, izkazali z drugimi listinami oziroma portfeljem (projekt, elaborat, izum, patent, objava avtorskih del ...). Na osnovi pridobljenih listin z naslova neformalnega izobraževanja se lahko nadomesti do največ 12 ECTS pri izbirnih predmetih študijskega programa.
Postopek priznavanja vodi Komisija za študentske zadeve. Strošek priznavanja učnih enot je opredeljen v ceniku 2021/2022.
Po Zakonu o vrednotenju in priznavanju izobraževanja se lahko kandidatom izda odločba o pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na DOBA Fakulteti. Kandidati za vpis, ki imate zaključeno izobraževanje v tujini, pošljete na fakulteto vlogo za postopek obravnave. Več informacij lahko pridobite na studijska.komisija@doba.si
