V zadnjih letih se šolski prostor vse bolj spreminja. Mladostniki odraščajo v svetu hitrih sprememb, družbenih pritiskov in pogostejših psihosocialnih obremenitev, ki bistveno oblikujejo njihovo učno izkušnjo. Mnogo dijakov se srečuje s stresom, anksioznostjo, depresivnostjo in drugimi oblikami hudih in zelo hudih duševnih stisk, kar se neposredno odraža v njihovem vedenju, odnosih in uspešnosti. Šola je pogosto prvo okolje, kjer se te stiske pokažejo in učitelji so tisti, ki jih opazijo najprej. So tisti, ki v razredu vsak dan zaznavajo spremembe v razpoloženju, socialne konflikte, preobremenjenost ali umik dijakov.
Izobraževanje in usposabljanje učiteljev o čustveni pismenosti, regulaciji, odpornosti in podpornih strategijah je eden izmed najmočnejših zaščitnih dejavnikov, ki jih lahko šola ponudi. Učitelj ni zgolj posredovalec znanja; je oseba, ki s svojo prisotnostjo, načinom komunikacije in odzivanjem prispeva k ustvarjanju pozitivne klime in okolja v razreda. To potrjujejo tudi raziskave, saj učiteljevo duševno zdravje in kakovost odnosov v veliki meri napovedujeta motivacijo, vedenje in občutek varnosti dijakov v razredu. Uvajanje pozitivnih psiholoških pristopov v šole pomeni gradnjo okolja, kjer imajo dijaki priložnost razvijati spretnosti, ki jih bodo potrebovali vse življenje, od čustvene regulacije in vztrajnosti do empatije, odgovornosti in sposobnosti iskanja smisla. To so sposobnosti, ki danes pogosto napovedujejo uspeh močneje kot tradicionalni akademski kazalniki.
Usposabljanje učiteljev za uporabo pozitivno psihološkihintervencij (PPI) pri delu z dijaki je naložba v profesionalno identiteto učitelja, v kulturo šole in v dolgoročno dobrobit mladih. Učiteljem daje orodja, da prepoznajo lastne meje in vire moči, dijakom pa omogoča, da doživijo šolo kot prostor razumevanja, podpore in osebne rasti. Če učitelj obvladuje strategije za upravljanje stresa, razume dinamiko čustev in zna vzpostaviti podporen odnos, s tem ne koristi le sebi, temveč neposredno ustvarja varno okolje, v katerem dijaki lahko razvijajo samozaupanje in notranjo motivacijo. Dobro počutje učitelja ni le osebna stvar, je strokovna kompetenca, ki določa kakovost učnega procesa in razredne klime.
Pozitivnopsihološke intervencije temeljijo na spoznanjih, da se posamezniki razvijamo uspešneje, ko imamo možnost krepiti svoje značajske moči, ko nas nekdo spodbuja k iskanju pozitivnih izkušenj, ko se naučimo ustaviti, zadihati in prepoznati lastne občutke. Ko učitelji te pristope najprej preizkusijo pri sebi, dobijo izkušnjo, ki je pristna, izkušnjo, da lahko majhne, preproste tehnike resnično zmanjšajo napetost, dvignejo razpoloženje in pomagajo ohranjati fokus. Šele nato jih lahko smiselno prenesejo v razred, kjer imajo te iste tehnike pogosto presenetljivo močan učinek: zmanjšajo nemir, spodbujajo sodelovanje, okrepijo občutek pripadnosti in dvignejo splošno psihološko varnost ter krepijo dobro počutje dijakov.
Kako lahko učitelji skrbijo za lastno dobro počutje in hkrati krepijo dobrobit svojih dijakov? To vprašanje je bilo v središču Erasmus+ projekta Be-Well, v katerem smo razvili in preizkusili program usposabljanja za učitelje srednjih šol iz Slovenije, Hrvaške in Španije. V program se je vključilo več kot 60 učiteljev, ki so skozi strukturirane module spoznavali teorijo in prakso pozitivne psihologije ter razvijali kompetence za delo z mladimi. Program je bil zasnovan tako, da so učitelji najprej spoznali tehnike za krepitev lastnega dobrega počutja – čuječnost, hvaležnost, upravljanje stresa, postavljanje realnih ciljev – šele nato pa načine prenosa teh pristopov v razred. Temeljna ideja programa je bila, da lahko le učitelji, ki znajo ustrezno poskrbeti zase, dolgoročno učinkovito podpirajo tudi svoje dijake.
Usposabljanje je bilo razdeljeno v štiri module: gradnjo pozitivne miselnosti (značajske moči, optimizem, samospoštovanje); čustveno dobro počutje in regulacijo (prepoznavanje čustev, čuječnost, soočanje s stresom in jezo, regulacija čustev); socialne in medosebne veščine (empatija, reševanje problemov); ter osebno rast in usmerjenost v prihodnost (cilji, smisel, odpornost in predanost). Vsak modul je združeval praktične vaje, samorefleksijo, skupinsko delo in načrtovanje uporabe intervencij v razredu. Usposabljanje za učitelje je bilo izvedeno v kombinirani obliki: delno v živo, delno asinhrono preko MS Teams.
Učitelji so po zaključku usposabljanja poročali o večji samozavesti, učinkovitejšem soočanju s stresom ter o novih pristopih pri delu z dijaki. Nekateri so opazili, da so se razredi spremenili v bolj podporna in vključujoča okolja, kjer imajo dijaki prostor za raziskovanje lastnih značajskih moči in razvoj odpornosti. Izboljšali so se odnosi, povezanost se je povečala, napetost v razredih pa se je znižala. Ena izmed učiteljic iz Slovenije je zapisala: »Najprej sem začela uporabljati tehnike čuječnosti zase, kmalu pa sem jih prenesla v razred. Dijaki so presenetljivo hitro sprejeli vaje in sami predlagali, da jih izvajamo pred testom ali zahtevnejšimi nalogami.«
Vlaganje v usposabljanje učiteljev za uporabo pozitivnih psiholoških intervencij je naložba v dobrobit celotne šolske skupnosti. Ko učitelji razvijajo lastno odpornost, empatijo in pozitivno naravnanost, postanejo boljši mentorji in zgled svojim dijakom. S takšnimi pristopi šola postaja ne le prostor učenja, temveč varno okolje za rast, dobro počutje in duševno zdravje mladih. Prepričani smo, da smo s projektom BE WELL naredili pomemben korak k ustvarjanju šol, ki niso le prostor učenja, ampak tudi varno okolje za rast, dobro počutje in krepitev duševnega zdravja mladih.
Priročnike za učitelje in dijake lahko najdete na tej povezavi.
