DOBA znanja

Spremljajte naše novice

Članek profesorice DOBA Fakultete: Uspešne zgodbe podjetij kot navdih za trajnostno inoviranje

20. september 2021
Kontinuirano izobraževanje, spodbujanje ustvarjalnosti in razvijanje ključnih sposobnosti zagotavljajo podjetjem konkurenčnost. Neprestano inoviranje in iskanje inovativnih prebojev pa omogoča podjetjem, da presežejo konkurenco in zasedejo vodilno vlogo na trgu oz. osvojijo izbrano tržno nišo. Toda ustvarjanje inovacij zaradi inovacij samih in za vsako ceno v današnjem svetu ni več sprejemljivo. V času, ko nas pestijo podnebne spremembe, izkoriščanje naravnih virov, družbene neenakosti ter številni drugi globalni izzivi, mora inoviranje postati trajnostno.

Poslovanje na temelju trajnostnega razvoja* postaja usmeritev podjetij po celem svetu. Številni podjetniki, inovatorji in razvojniki se zavedajo, da morajo pri snovanju novih izdelkov, storitev in poslovnih modelov razmišljati širše, upoštevaje različne vplive, ki jih ima njihova rešitev na okolje oz. na družbo, in sicer od samega izvora pa do konca uporabe. Govorimo lahko o t. i. trajnostnem inoviranju**, ki ga razumemo kot proces, v katerem so trajnostni temelji (okoljski, družbeni, finančni) integrirani v celoten sistem organizacije – v fazo generiranja idej, v razvoj in raziskave in v komercializacijo. To velja tako za produkte, storitve in tehnologije kot tudi za nove poslovne in organizacijske modele (Charter in Clark, 2007).

Kako lahko mala in velika podjetja stopijo na to pot? Proces je celosten in sistemski, v navdih ponujamo zgodbe izbranih slovenskih prebojnikov***, ki orjejo ledino z implementiranjem rešitev, ki temeljijo na trajnostni filozofiji in ponujajo rešitve s principi krožnega gospodarstva****.

Trajnostno oblikovanje pohištva

Podjetje Donar je mlado slovensko pohištveno podjetje z izvirnimi rešitvami za opremo delovnih in javnih prostorov. Odlikuje ga filozofija družbeno odgovornega in trajnostnega oblikovanja, njihovo poslanstvo pa je zmanjševati plastične odpadke na našem planetu. V podjetju stremijo k temu, da so vsi njihovi izdelki trajnostno naravnani, da imajo daljše življenjsko obdobje, in da se po izteku tega obdobja dajo obnoviti. Odpadne materiale spreminjajo v druge produkte, kot so npr. torbe iz filca, copati iz odpadnega blaga. Za izdelke ne skrbijo samo v času njihovega življenja, ampak tudi po tem, saj jih je možno v neskončnost obnavljati oz. popravljati.

Donarjeva paradna inovacija je večkrat nagrajeni stol Nico less, kjer so s trajnostnim oblikovanjem ustvarili stol iz 60 % recikliranih plastenk in 40 % netkanega tekstila, ki je industrijski odpad v proizvodnji filca recikliranega materiala in bi bil sicer zažgan; obenem so ga proizvedli samo s kombinacijo toplote in tlaka. Školjka stola je narejena iz približno 70 recikliranih plastenk, kovinski del stola je obnovljiv, noge so iz lesa, ki je edini absorbent CO2, zaradi česar ocenjujejo, da je z vsakim stolom rešenih približno 2.1 kg CO2 iz okolja. Ideja, ki je točke razlikovanja iskala že pri samih virih oz. materialih, saj uporablja obnovljive in odpadne surovine. Obenem gre za produkt, ki neklasično izvaja že sam proces proizvodnje, saj so proizvajalci proizvodne postopke prenesli iz avtomobilske v pohištveno industrijo. Prav tako pa je treba izpostaviti sam koncept Donarjevega trajnostnega oblikovanja, ki v temelju spodbuja uporabo recikliranih virov, obdelavo in tudi obnovo (Donar.si, 2021).

Dom kot stičišče trajnostnega bivanja

Lumar IG je vodilni slovenski proizvajalec skoraj nič energijskih hiš. Njihova poslovna zgodba temelji na trajnostni in okolju prijazni gradnji in je vzvod za številne inovacije in pilotne projekte, obenem pa predstavlja Lumarjev način življenja in razvoja. V podjetju poudarjajo, da dom danes ni več le prostor, kjer preživljamo čas z družino in prijatelji, ampak postaja vse bolj stičišče različnih tehnologij v konceptu trajnostnega bivanja. Ta ideja je zajeta v njihovem konceptu Zero emission living, ki ga razumejo kot »skupek celovitih rešitev na področju trajnostnega in brez emisijskega bivanja, ki bodo imele pozitiven vpliv na več generacij«. To načelo jih je vodilo do konkretnih inovacij, kot je na primer vzorčna hiša Lumar Primus-R 150 iEdition, ki uspešno združuje ključne kriterije trajnostne gradnje: udobje bivanja, energijsko učinkovitost in okoljski vpliv (Lah Poljak in Brunova, 2021, str. 11-13).

Tudi luksuzna moda je lahko trajnostna

Matea Benedetti je večkrat nagrajena slovenska oblikovalka, ustanoviteljica modne znamke Benedetti Life in pionirka trajnostne luksuzne mode, ki zase pravi, da je njena moda brezčasna, poštena, čista, zdrava, plemenita in s poslanstvom. Njena trajnostna usmeritev in s tem drugačnost se začne že pri skrbni izbiri materialov, pri kateri je usmerjena k tkaninam, ki so ekološko certificirane, reciklirane, biorazgradljive, niso živalskega izvora in niso nastale kot posledica mučenja živih bitij. Izbrano blago za svoje modne kose potiskajo samo z okolju prijaznimi barvami na vodni osnovi, vsa produkcija pa je lokalna. Med drugim so že uporabljali usnje iz jabolčnih olupkov kot ostankov hrane, iz ananasa, njihove pletenine so narejene iz recikliranih plastenk in recikliranega bombaža, prav tako se odlično obnesejo kopalke, narejene iz odpadnih ribiških mrež. Benedettijeva poudarja, da luksuzno po njeno pomeni vzdrževati druge s poštenimi odnosi in poštenim poslovanjem, izpostavlja pa tudi, da je treba potrošnike ozavestiti, da je kupovanje poceni in netrajnostih izdelkov kratkoročna zmaga, in jih obenem izobraziti, da znajo prepoznati trajnostno blago (Lah Poljak in Brunova 2021, str. 16-17).

Pionirski izdelki za ozaveščene potrošnike

Pred dobrimi desetimi leti sta mlada podjetnika Anže Miklavec in Stella Korošec trgu predstavila stekleničko za vodo Equa, ki je uspeh požela tudi na spletni platformi za množično financiranje Kickstarter, na kateri so v naslednjih letih uspeli še z nekaj izvirnimi izdelki (goat mug, pametna stekleničko za vodo Equa, aparat za pripravo kave gina). Izjemno hitro rastoče podjetje z izvirnimi izdelki, ki temeljijo na trajnostnem razvoju, nagovarja izbrane tržne niše. Ena njihovih zadnjih inovacij je trajnostna rešitev linije ekoloških kozmetičnih in čistilnih sredstev Equa care v prahu, ki jo kupci doma sami zmešajo z vodo – rešitev čistila v prahu, ki ne zahteva odvečne plastične embalaže, nagovarja tiste ozaveščene potrošnike, ki jih  kupovanje čistil v plastičnih embalažah obremenjuje. Soustanovitelja pogosto izpostavljata, da je v vsakem koraku njihovega podjetja namen: »Svoje strategije ne gradimo na prodajnih taktikah, ampak raje pomagamo dvigovati zavedanje in znanje okoli problemov, povezanih s plastiko za enkratno uporabo. Razumemo, da se niso vsi pripravljeni zavezati k spremembi življenjskega stila, vendar verjamemo, da je ozaveščeni potrošnik potrošnik prihodnosti, in tukaj smo mi kot pionirji za zgodnje posvojitelje, ki vplivamo na začetek novega industrijskega standarda« (Lah Poljak in Brunova, 2021, str. 48).

Trajnostno poslovanje malih in velikih

Predstavili smo nekaj bolj poznanih primerov, ki so prežeti s trajnostnim načinom razmišljanja, poslovanja in inoviranja. Naj omenimo še primer podjetja Evegreen, ki je osvojil nagrade za inovacije, ukvarjajo pa se z biorazgradljivimi materiali, ki učinkovito nadomeščajo izdelke iz plastike za enkratno uporabo. Iz storitvenega področja velja izpostaviti Rifuzl, prvo slovensko trgovino brez plastične embalaže, ki je osredotočena na lokalno in regijsko pridelane organske izdelke. Pa Floios studio, ki ročno ustvarja nakit iz recikliranega srebra, pridobljenega iz elektronskih naprav, in JH Boards Jakoba Hočevarja, ki se je izmojstril v unikatnem, personaliziranem in ročnem izdelovanju desk (boardov) iz slovenskega lesa s posebnimi dizajni. Poleg predstavljenih zgodb pa je treba poudariti, da tudi večja slovenska podjetja in korporacije z izpostavami v Sloveniji delujejo na področju trajnosti in v svoje poslovanje vse bolj prepletajo trajnostne elemente, npr. Pivovarna Laško Union, Iskraemeco, Aquafil, M Sora, Lotrič Meroslovje, GoOpti, LuxVerte Technologies, Siemens, Novo Nordisk, NLB, GEN-I, Circular Shield, itd. 

Trajnost v srcu voditeljev in v strategiji podjetja

Ob pregledu vseh predstavljenih zgodb začutimo, da je vsem skupno to, da je njihovo vodstvo ozaveščeno, da razumejo koncepte trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva, da delujejo v skladu z novimi pristopi vodenja in da trajnostne principe integrirajo tako v same poslovne strategije podjetja kot v lastno življenje. Ko vodstvo ceni in živi trajnostne vrednote, jih lahko iskreno deli tudi s svojimi sodelavci, daje zgled in lahko te vrednote implementira v vsakodnevno poslovanje in ne nazadnje tudi v sam inovacijski proces. To še enkrat potrjuje, da brez trajnostnega voditeljstva ni trajnostnega inoviranja, in da so za trajnostne inovativne preboje potrebni tako osveščeni voditelji kot osveščeni zaposleni, partnerji in soustvarjalci. Vsi pa lahko začnemo pri sebi.

Družbeno odgovorno ravnanje je sestavni del tudi Dobine poslovne filozofije in se odraža v odnosu do študentov, profesorjev in online mentorjev ter v odnosu do družbe in okolja. Prizadevanja za družbeno odgovornost spodbujamo z vsakodnevnim uresničevanjem vrednot na pedagoškem, strokovnem in raziskovalnem področju ter s podporo obsežnih palet dejavnosti in z aktivno vlogo pri različnih družbenih akcijah online študija.


* Trajnostni razvoj razumemo na osnovi opredelitve Svetovne komisije za okolje in razvoj (WCED, 1987), ki ga opredeljuje kot “razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrozili možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe”. Pri tem se opredelitev naslanja na tri medsebojno povezane razsežnosti: gospodarsko, družbeno in okoljsko.

** Natančne oz. uveljavljene definicije trajnostne inovacije ni zaslediti, saj so že osnovne težave pri opredelitvi pojmov trajnost in trajnosti razvoji. Pogosto se v povezavi s trajnostno inovacijo uporablja opredelitev svetovalnega podjetja Arthur D. Little iz raziskave leta 2004, in sicer da je »trajnostno usmerjena inovacija  ustvarjanje novega trga, izdelka, storitve ali procesa na temelju družbenih, okoljskih ali trajnostnih izzivov« (Keeble et. al 2005). Zasledimo tudi povezovanje trajnostne inovacije s pojmom eko inovacije, vendar slednja naslavlja le okoljske in gospodarske dimenzije, medtem ko trajnostna inovacija zaobjema poleg teh dveh dimenzij še širše družbene in etične dimenzije (Charter in Clark, 2007).

*** Predstavljeni primeri so prvotno objavljeni v publikaciji Circular Insider, ki predstavlja dobre prakse na področju krožnega gospodarstva in trajnostnega poslovanja (Lah Poljak in Brunova, 2021, str. 48).

**** Krožno gospodarstvo je nov ekonomski sistem, ki spreminja uveljavljen linearni sistem ekonomije in stremi k “preseganju vzemi-izdelaj-zavrzi linearnega vzorca proizvodnje in potrošnje in predlaga krožni sistem, v katerem se vrednost izdelkov, materialov in virov v gospodarstvu vzdržuje tako dolgo, kot je le možno” (Merli et. al., 2017, str. 703). Krožno gospodarstvo predstavlja nov način dizajna, proizvodnje in uporabe stvari znotraj planetarnih meja. Sloni na treh principih, ki omogočajo renoviranje vsega: odstranjevanje odpadkov in onesnaženja, obdržanje izdelkov in materialov v uporabi ter regeneriranja naravnih materialov (EMF, 2021).

Viri:

Charter, M., in Clark, T. (2007). Sustainable Innovation, The Centre for Sustainable Design. Dostopno prek: https://cfsd.org.uk/Sustainable%20Innovation/Sustainable_Innovation_report.pdf [5. 7. 2021].
Donar.si (2019). O nas [online]. Dostopno prek: https://donar.si/pages/donar [28. 6. 2021].
EMF (2021). What is the circular economy. Ellen MacArthur Foundation [online].Dostopno prek: https://www.ellenmacarthurfoundation.org/circular-economy/what-is-the-circular-economy [5. 7. 2021].
Keeble, J.,  Lyon, D., Vassallo, D., Hedstrom, G., Sanchez, H. (2005), How Leading Companies are Using Sustainability-Driven Innovation to Win Tomorrow’s Customers, Arthur D. Little. Dostopno prek: https://www.adlittle.com/sites/default/files/viewpoints/ADL_Innovation_High_Ground_report_03.pdf [5. 7. 2021].
Lah Poljak, E., in Brunova, E. (ur.) (2021). Circular Insider. Junij 2021. Ljubljana.  Circular Change. Dostopno prek: https://www.circularchange.com/circular-insider [28. 6. 2021].
Merli, R., M. Preziosi, Acampora, A. (2017). How do scholars approach the circular economy? A systematic literature review, Journal of Cleaner Production, 178, str. 702-722. Dostopno prek: https://www.researchgate.net/publication/321850828_How_do_scholars_approach_the_circular_economy_A_systematic_literature_review [7. 7. 2021].
WCED (1987). Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future. New York: Oxford University Press, str. 43. Dostopno prek: https://sustainabledevelopment.un.org/content/documents/5987our-common-future.pdf [5. 7. 2021].

Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo