To so kompetence, ki se jih priučimo v določenem kontekstu in jih lahko nato uporabimo v številnih različnih okoliščinah in pri opravljanju različnih poklicev. Med ključne prenosljive kompetence uvrščamo tudi kompetenco timskega dela.
Zaradi skokovitega ekonomskega in tehnološkega razvoja postaja poslovno okolje vse bolj kompleksno, podjetja pa se soočajo z izzivi, ki zahtevajo usklajeno sodelovanje strokovnjakov z različnih strokovnih področij. Zaradi globalizacije in tujih investicij je danes vse več podjetij in delovnih mest, ki so vpeta v širše mednarodno okolje in zahtevajo sodelovanje v mednarodnih timih, ki pogosto delujejo virtualno. To pomeni, da se člani tima redko (ali sploh ne) srečujejo na klasičnih sestankih in da večino sodelovanja in usklajevanja opravijo na daljavo, s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Ključna značilnost timskega dela je soodvisnost članov in deljena odgovornost za rezultate tima. Ne gre zgolj za delitev posameznih nalog in njihovo združevanje v celoto, kot to velja za skupinsko delo, temveč gre pri timskem delu za tesno sodelovanje članov, izmenjavo in usklajevanje različnih mnenj ter za iskanje čim bolj optimalnih rešitev glede na postavljene izzive. Timsko delo nikakor ni enostavno opravilo in vsak tim potrebuje določen čas, da lahko doseže polno učinkovitost. Na uspešnost timskega dela vplivajo številni dejavniki:
Za uspešno timsko delo je tako potrebno znati dvoje: upravljati procese, povezane z nalogo in cilji tima, ter uravnavati medosebne odnose znotraj tima.
Za virtualne time praviloma veljajo enake zakonitosti kot za tradicionalne time, res pa je, da je lahko dislociranost članov povezana z dodatnimi izzivi. Eden takšnih je lahko različna usposobljenost članov za primerno in učinkovito rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki podpira interakcijo med člani tima. Drugi izziv pa je povezan z vidiki socialne dinamike v timu, predvsem z oblikovanjem zaupanja in povezanosti med člani. Pomanjkanje osebne interakcije lahko ovira vzpostavitev in ohranjanje predanosti ter zaupljivih medosebnih odnosov, kar je eden ključnih dejavnikov uspešnih in učinkovitih timov. Kot odgovor na te izzive svetujemo naslednje:
Na DOBA Fakulteti, ki ima kar dve mednarodni akreditaciji online študija, razvoju kompetence timskega dela posvečamo veliko pozornosti. Timsko delo je vključeno v večino predmetov tako na dodiplomskem kot na magistrskem študiju, študenti pa sodelujejo izključno v virtualnih timih. Uporabljamo različne pristope oblikovanja timov (na osnovi različnosti timskih vlog, na osnovi izbora študentov, stalni timi pri več zaporednih predmetih itd.), študente usmerjamo v razvoj kakovostnega timskega dela (npr. uvodni sestanki, priprava načrta in pravil timskega sodelovanja, refleksija in ukrepi za izboljšave), nudimo pa jim tudi pomoč in podporo pri reševanju morebitnih nesoglasij znotraj timov. Ocena timskih nalog je v veliki meri vezana na oceno kakovosti timskega dela posameznika in ne zgolj na oceno vsebine timskih nalog. Ocenjujemo, da je sistematično razvijanje kompetence timskega dela v virtualnem okolju ena ključnih konkurenčnih prednosti DOBA Fakultete. In temu pritrjujejo tudi naši diplomanti. Po zaključku študija jih velika večina poroča, da je prav timsko delo tista prenosljiva kompetenca, pri kateri so tekom študija dosegli največji napredek in katero s pridom uporabljajo tudi pri svojem delu.
Viri:
Clemens, J. P. & Guido, J. (2012). Effective Project Management, 5th Ed. Canada: South-Western CENGAGE Learning.
Ernhardt, M. P. (2009). Identifying the Key Factors in the Effectiveness and Failure of Virtual Teams. Leadership Advance Online, Issue XVI, pp 1-8. Dostopno na: https://www.regent.edu/acad/global/publications/lao/issue_16/LAO_IssXVI_Earnhardt.pdf [Dostop: 14. 8. 2016]
UNESCO International Bureau of Education (UNESCO-IBE). (2013). Glossary of Curriculum Terminology. Dostopno na : http://www.ibe.unesco.org/fileadmin/user_upload/Publications/IBE_GlossaryCurriculumTerminology2013_eng.pdf [Dostop: 5. 4. 2015]
West, M. A. (2009). Effective Teams in Organizations. V N. Chmiel (Ed.). An Introduction to Work and Organizational Psychology, 2nd Ed. USA: Blackwell Publishing, str. 305-328.
