Trenutno je zaposlena na Univerzi uporabnih znanosti FH Joanneum v Gradcu in na DOBA Fakulteti. V sklopu e-študija Menedžment pametnih mest je nosilka predmetov Ekonomija mesta prihodnosti, Javne politike in vodenje projektov v javnem sektorju ter Novi poslovni modeli in konkurenčnost podjetij. Zastavili smo ji nekaj vprašanj o pametnih mestih in učinkih pametnih rešitev na gospodarstvo.
Vedno več mest po svetu se obrača na pametne rešitve za izboljšanje življenjskih okoliščin svojih prebivalcev. Kakšne spremembe prinašajo, kako te vplivajo na gospodarstvo?
Pametne rešitve omogočajo večjo kakovost bivanja, pa tudi večji interes za naložbe v mestu. Pomembni cilji pametnega mesta so narediti življenje ljudi enostavnejše, cenejše, udobnejše in bolj varno. Gospodarstvo pa pridobi predvsem v obliki povečane produktivnosti in učinkovitosti.
Smo v Sloveniji že začeli razmišljati pametno na nivoju mest in regij? Se že soočamo s težavami, ki naj bi jih tovrstne rešitve urejale (prenaseljenost, obremenjenost okolja)? Imamo strategijo za razvoj pametnih mest oziroma regij?
Na področju pametnih mest je bila Slovenija v preteklosti premalo proaktivna, se pa nekateri župani že močno zavedajo pomembnosti razvoja njihovih občin oziroma mest v tej smeri in so tudi napredki pri njih že zelo vidni. Tudi mi se že soočamo s temi težavami, saj se koncentracija prebivalstva v slovenskih mestih danes ocenjuje na dobrih 50 %, do leta 2020 pa naj bi glede na popise prebivalstva v slovenskih mestih živelo že dobrih 70 % vseh prebivalcev. To, dodatno pa še koncentracija priložnostnih delovnih mest, ki spodbuja dnevne migracije ljudi, povzroča, da mesta doživljajo velike pritiske tako na prostor kot tudi na okoljske vire. V Sloveniji je sprejeta strategija pametne specializacije S4 in eno od področij, na katera se osredotoča ta strategija je zdravo bivalno in delovno okolje in to med drugim vključuje tudi pametna mesta in skupnosti.
Investicije v rešitve, ki jih obsega koncept pametnih mest, so praviloma precej visoke. Kako se mestu povrnejo oziroma s čim prepričati mestne uprave, da se bodo dolgoročno obrestovale?
Investicije se povrnejo z večjo kakovostjo življenja prebivalcev v mestih, z večjo konkurenčnostjo pri privabljanju kakovostnega prebivalstva in naložb in nenazadnje tudi z večjo produktivnostjo in učinkovitostjo podjetij, ki delujejo v mestih.
Kako lahko javni in zasebni sektor sodelujeta pri razvoju in implementaciji pametnih rešitev? In kakšna je pri tem vloga prebivalcev?
Glede na raziskavo, ki jo izvajamo na DOBA fakulteti s tega področja, koncept javnozasebnega partnerstva ni zadosten, saj pametno mesto lahko temelji le na pametnih prebivalcih. Tukaj zato vidim pomembno vlogo ljudi in koncept, ki poleg javnozasebnega partnerstva upošteva še potrebo po vključitvi prebivalcev v to partnerstvo.
Katere gospodarske panoge imajo največ priložnosti v pametnih mestih? Kakšna delovna mesta se odpirajo in kako se na to odziva šolstvo in visoko šolstvo?
To vidim kot nek krog. Z naložbami v panoge z visoko dodano vrednostjo postane mesto zanimivo za najboljše dejavnike, s tem pa postaja vse pametnejše, kar privablja najkakovostnejše naložbe. Tukaj se največ govori o naložbah v pametne rešitve na področjih okolja, energije in transporta, koliko pa se bo temu prilagodilo visoko šolstvo pa je najprej sploh vprašanje prilagodljivosti univerz in visokih šol. Kot kažejo primerljive raziskave, v Sloveniji s tem trenutno še ne moremo biti zadovoljni. Ena častnih izjem na tem področju je DOBA Fakulteta, na kateri predavam in kjer se bo s prihajajočim študijskim letom začel izvajati akreditiran magistrski program druge stopnje, Menedžment pametnih mest.
Katere rešitve pametnih mest najbolj navdušujejo vas osebno?
Vsaka rešitev pametnih mest je koristna, zato se zdaj malo težje opredelim. Bi pa morda izpostavila rešitev optimiziranja parkiranja v mestih, torej vgradnjo senzorjev, ki obveščajo, ali je parkirno mesto zasedeno ali ne. Posebej zanimiva rešitev zame je tudi optimizacija porabe naravnih virov doma. Tukaj gre za senzorsko mrežo za zbiranje podatkov, recimo za porabo vode in elektrike, ali pa nenazadnje oddaljen nadzor bolnikov, ki preko nadzornih sistemov pristojne obvesti o težavi bolnikov, da lahko pravočasno ukrepajo.