Izhodišče razprave je bila ugotovitev raziskave DOBA AI Maturity Index 2026 (DAIMI), da podjetja v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji umetno inteligenco že uporabljajo, vendar je ključni razvojni izziv zdaj drugje. Prva faza, v kateri so podjetja predvsem preizkušala različna orodja umetne inteligence, se postopoma zaključuje. V ospredje prihaja zahtevnejša druga faza, v kateri bo treba umetno inteligenco povezati s strategijo, upravljanjem, odgovornostjo, razvojem kompetenc zaposlenih in merjenjem poslovnih učinkov.
Pomembno sporočilo pogovora je bilo, da niti Evropa, niti regija, kaj šele Slovenija kot majhna država, ne more tekmovati z največjimi globalnimi akterji iz ZDA in Kitajske pri razvoju temeljnih modelov in največjih tehnoloških platform. Vendar to ne pomeni, da je brez priložnosti. Ravno nasprotno. Ena največjih priložnosti je v tem, da skočimo hitreje na vlak pri uporabi orodij umetne inteligence predvsem na področjih, kjer že imamo znanje, tradicijo, kakovostna podjetja in mednarodno prepoznavnost.
Mark Boris Andrijanič je posebej izpostavil področja, kjer bi Slovenija lahko ustvarila pomembno razvojno prednost: farmacijo, biotehnologijo, napredno industrijsko proizvodnjo, nišna visokotehnološka podjetja in logistiko. Slovenija ima na teh področjih pomembne temelje. V skoraj vsaki slovenski regiji najdemo podjetja, ki so šampioni v svoji niši, pogosto zelo specializirana, fleksibilna in vpeta v zahtevne mednarodne verige vrednosti. Prav takšna podjetja lahko z uporabo umetne inteligence pridobijo novo produktivnost, hitrejše odločanje, boljše procese in večjo konkurenčnost.
Poudarjeno je bilo, da umetna inteligenca ni priložnost samo za velika podjetja. Mala in srednje velika podjetja so zaradi svoje prilagodljivosti lahko celo med hitrejšimi uporabniki novih rešitev. Seveda pa potrebujejo podporo pri razvoju kompetenc, razumevanju tveganj, izbiri pravih poslovnih primerov in vzpostavljanju osnovnih pravil uporabe.
Umetna inteligenca podjetjem ne pomaga sama po sebi, saj dodano vrednost ustvari šele takrat, ko je povezana s konkretnimi poslovnimi cilji, znanjem zaposlenih in sposobnostjo vodstva, da jo vključi v način delovanja organizacije.
Prof. dr. Matej Avbelj je razpravo razširil tudi na vlogo države, javnih institucij in raziskovalnega prostora. Umetna inteligenca lahko pomembno prispeva k učinkovitejšemu delovanju države, hitrejši digitalizaciji javnih storitev, boljši uporabi podatkov in bolj odzivni javni upravi. Pri tem pa niso dovolj posamezne tehnološke rešitve. Potrebni so jasni cilji, ustrezna pravila, usposobljeni kadri in institucije, ki razumejo tehnološke, pravne, etične in družbene razsežnosti umetne inteligence.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi vlogi izobraževanja in raziskovalnih institucij. Sogovorniki so se strinjali, da bo razvoj umetne inteligence zahteval širši dvig digitalnih in računalniških kompetenc. To ne pomeni, da moramo vsi postati programerji, morajo pa različni profili strokovnjakov razumeti osnovno logiko digitalizacije, podatkov in umetne inteligence. Zato bi bilo smiselno bolj sistematično vključevati vsebine digitalizacije in umetne inteligence v izobraževalne programe, ne samo v tehničnih vedah, ampak praktično povsod.
Raziskava DOBA AI Maturity Index 2026 je pokazala, da Slovenija v primerjavi s Hrvaško in Srbijo dosega nekoliko bolj uravnotežen model organizacijske zrelosti uporabe umetne inteligence. Srbija izstopa po razvojni dinamiki in zaznanih poslovnih učinkih, Hrvaška pa po bolj pragmatičnem in eksperimentalnem pristopu. Vse tri države pa se soočajo s podobnim vprašanjem: kako preiti od uporabe posameznih orodij k sistematičnemu upravljanju umetne inteligence.
Zaključek razprave je bil jasen. Prva faza uporabe umetne inteligence je pokazala, da podjetja, organizacije in posamezniki tehnologijo hitro sprejemajo. Druga faza pa bo bistveno zahtevnejša. Odločilno bo, ali bomo znali umetno inteligenco vključiti v strategijo, procese, upravljanje, razvoj kompetenc in merjenje učinkov. Prav tu je tudi pomen indeksa DAIMI. Ne gre samo za merjenje trenutnega stanja, ampak za vzpostavljanje orodja, s katerim bo mogoče spremljati napredek regije skozi čas.
DOBA Fakulteta bo z razvojem indeksa nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Namen je, da DAIMI postane redno regionalno orodje za spremljanje organizacijske zrelosti uporabe umetne inteligence v podjetjih. S tem želi DOBA Fakulteta prispevati k razpravi o tem, kako lahko Slovenija in širša regija umetno inteligenco uporabita kot razvojni vzvod, ne le kot tehnološki trend.
Ste dogodek zamudili? Posnetek si lahko ogledate na tej povezavi.
.png)