DOBA AI Maturity Index (DAIMI) meri organizacijsko zrelost uporabe UI v petih ključnih dimenzijah. Merimo organizacijsko zrelost uporabe UI – ne zgolj uporabe orodij.
Merimo organizacijsko zrelost uporabe UI –
ne zgolj uporabe orodij.
Strategija UI, vizija, usmerjenost in podpora vodstva.
Učinki na produktivnost, učinkovitost in konkurenčnost.
Vključevanje UI v procese, sisteme in načine dela.
Etičnost, odgovornost, nadzor – upravljavski mehanizmi.
Veščine, kultura učenja in organizacijska pripravljenost.
(uporaba orodij)
(procesi in ljudje)
(upravljanje in nadzor)
(vrednost & učinek)
DAIMI je zasnovan kot regionalni sestavljeni indeks, ki ne meri samo uporabe orodij UI, temveč predvsem sposobnost organizacij za strateško, odgovorno in poslovno smiselno vključevanje UI v svoje procese. Osrednje vprašanje zato ni več samo, ali podjetja uporabljajo UI, temveč kako dobro jo znajo strateško usmerjati, upravljati in povezati s poslovnimi cilji.
Podjetja v regiji so vstopila v fazo, v kateri se začetno eksperimentiranje z generativnimi orodji UI postopoma premika k zahtevnejšim vprašanjem managementa, kompetenc, upravljanja in poslovnih učinkov. Indeks zato pomaga razumeti, ali je UI v podjetjih zgolj orodje posameznikov ali že del širše organizacijske preobrazbe.
Ker sama uporaba orodij ne pokaže, ali ima podjetje strategijo, odgovornosti, kompetence in procese za dolgoročno transformacijo na področju UI.
Primerjavo držav, spremljanje razvoja skozi čas, prepoznavanje razvojnih vrzeli in podporo odločanju v podjetjih ter politikah.
Višji rezultat pomeni višjo organizacijsko pripravljenost za odgovorno in strateško upravljanje UI, ne nujno večje število uporabljenih orodij.
Štiristopenjska lestvica omogoča interpretacijo rezultatov indeksa ter primerjavo razvojne stopnje podjetij in poslovnih okolij.
Uporaba UI je omejena, nesistematična in predvsem eksperimentalna. Podjetja večinoma še nimajo razvite strategije, kompetenc ali organizacijskih modelov za uporabo UI.
Podjetja aktivno preizkušajo UI orodja in zaznavajo prve poslovne koristi UI, vendar organizacijska integracija, upravljavski mehanizmi in dolgoročne strategije še niso popolnoma razviti.
UI postaja pomemben del poslovnih procesov, management razvija formalne UI strategije, organizacija pa vzpostavlja bolj sistematične modele upravljanja, razvija kompetence in operativno integracijo UI.
UI je strateško in organizacijsko globoko integrirana v poslovni model podjetja. Organizacija ima razvite upravljavske mehanizme, visoko stopnjo kompetenc zaposlenih ter sposobnost dolgoročne in odgovorne UI preobrazbe.
Rezultati Slovenije, Hrvaške in Srbije kažejo prehodno obdobje med eksperimentalno in zgodnjo integrirano fazo. To pomeni, da podjetja UI že uporabljajo, vendar ta v večini organizacij še ni sistemsko vključena v ključne poslovne procese, upravljavske mehanizme in dolgoročne poslovne modele.
Indeks DAIMI je bil oblikovan kot sestavljeno merilo organizacijske in managerske zrelosti podjetij pri uvajanju UI. V ospredju niso posamezna orodja, temveč sposobnost podjetij, da UI vključijo v strategijo, procese, kompetence zaposlenih, upravljavske mehanizme in merjenje poslovnih učinkov.
Metodološki okvir temelji na petih podindeksih, ki skupaj zajamejo pot od strateške usmeritve do dejanske uporabe in poslovnih učinkov. Pri izračunu skupnega rezultata je bila uporabljena normalizacija po velikosti podjetij, saj velikost pomembno vpliva na zmožnost uvajanja UI.
| Država | DAIMI rezultat | Interpretacija modela |
|---|---|---|
| Slovenija | 50,85 | uravnotežen model |
| Srbija | 49,73 | razvojno dinamičen model |
| Hrvaška | 47,89 | pragmatično-eksperimentalni model |
Empirična podlaga poročila je raziskava med podjetji, izvedena med marcem in majem 2026 v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.
Vloga managementa, strategija in povezava UI z razvojem podjetja.
Odgovornost, etika, transparentnost, varstvo podatkov in nadzor.
Organizacijska pripravljenost in pridobivanje znanj s področja UI.
Dejanska uporaba UI v procesih in poslovnih funkcijah.
Zaznani učinki UI na produktivnost, inovativnost in konkurenčnost.
Razlike med državami so razmeroma majhne, kar kaže na podobno razvojno fazo transformacije uprabe UI med podjetji v regiji. Slovenija dosega najvišji skupni rezultat zaradi bolj uravnoteženega razvoja strateške integracije, upravljanja in organizacijske pripravljenosti. Srbija izstopa po razvojni dinamiki in zaznanih poslovnih učinkih. Hrvaška kaže pragmatičen in eksperimentalen pristop k uporabi UI.
Rezultati kažejo, da se vse tri države nahajajo v prehodnem obdobju med eksperimentalno in zgodnjo integrirano stopnjo UI zrelosti. Razlike med državami so razmeroma majhne, kar kaže na sorodno razvojno izhodišče v regiji.
| Država | Strategic AI | Governance AI | Workforce AI | Operational AI | Business Impact AI | DAIMI |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | 49,64 | 62,91 | 57,18 | 33,65 | 37,45 | 50,85 |
| Srbija | 48,40 | 58,72 | 56,75 | 32,77 | 42,63 | 49,73 |
| Hrvaška | 44,61 | 60,79 | 54,41 | 30,74 | 38,19 | 47,89 |
Skupni rezultati kažejo, da regija še ni v fazi popolne preobrazbe pri rabi UI v podjetjih. Ključna razlika med državami ni v tem, ali podjetja uporabljajo UI, temveč v tem, kako hitro se uporaba UI povezuje s strategijo, odgovornostjo, razvojem kompetenc in merjenjem učinkov.
Uravnotežen model zrelosti uporabe UI. Prednost izhaja predvsem iz stabilnejše povezave med strategijo, upravljanjem in organizacijsko pripravljenostjo.
Razvojno zelo dinamičen model z najvišjim rezultatom pri zaznanih poslovnih učinkih, vendar z nekoliko manj uravnoteženimi upravljavskimi mehanizmi.
Pragmatičen in eksperimentalen model. Podjetja hitro preizkušajo orodja UI, strateška integracija pa ostaja nekoliko manj razvita.
Najpomembnejše sporočilo poročila je, da se transformacija uporabe UI v regiji premika iz faze uporabe orodij v fazo organizacijskega upravljanja. Podjetja so že prepoznala pomen UI, vendar morajo naslednji razvojni korak narediti pri strategiji, odgovornosti, sistematičnem učenju in merjenju učinkov.
Vodstva podjetij večinoma podpirajo UI hitreje, kot organizacije razvijajo formalne strategije, odgovornosti in upravljavske mehanizme.
Najnižji rezultati so pri vključevanju UI v ključne procese, odločanje in poslovne modele.
Razvoj kompetenc s področja UI pogosto temelji na individualni iniciativi zaposlenih in manj na sistematičnem usposabljanju.
Najpogostejša uporaba je priprava besedil, komunikacija, administrativna podpora in povečanje produktivnosti.
Podjetja hitro zaznavajo koristi za produktivnost, vendar pogosto nimajo metodologij za merjenje dolgoročnih učinkov.
Prihodnja prednost podjetij bo manj povezana z dostopom do tehnologije in bolj s sposobnostjo strateškega vodenja UI.
Naslednja faza razvoja uporabe UI med podjetji v regiji bo od podjetij zahtevala premik od hitre uporabe orodij k strateškemu upravljanju, razvoju kompetenc, formalni odgovornosti in merjenju poslovnih učinkov.