DOBA znanja

Predstavitev sistema množičnega inoviranja v Poslovni skupini DOBA kot temelj spodbujanja inovativnosti v organizaciji

Inovativnost je proces, ki je vezan na ljudi, njihovo ustvarjalnost, znanja, talente in moč povezovanja. Organizacije oz. podjetja, ki želijo ustvarjati dodano vrednost z inovacijami, morajo procese inoviranja vzpostaviti tudi med svojimi zaposlenimi na vseh nivojih in jih spodbujati k ustvarjalnemu razmišljanju, podajanju konkretnih idej, pobud in izboljšav. To lahko dosežejo z vzpostavitvijo trdnih temeljev, ki se odražajo v razvojni strategiji podjetja, s spodbujanjem inovacijske kulture in z medstrukturnim povezovanjem vseh nivojev zaposlenih ter z ustreznim upravljanjem inovativnosti[1]. Zaposleni so pri tem prva skupina deležnikov, saj lahko s svojimi ustvarjalnimi prispevki, svežimi idejami, konkretnimi pobudami za izboljšave doprinesejo k inovativnim prebojem podjetja. Prav tako pa je pomembno v ta proces vključevanje ostalih deležnikov - stalnih zunanjih sodelavcev, partnerjev, dobaviteljev, strank/potrošnikov, raziskovalnih institucij in širše skupnosti.

Množično inoviranje

Najpogostejši način upravljanja inovativnosti med zaposlenimi v podjetju je t. i. množično inoviranje[2], ki se že vrsto let uvaja tudi v slovenska podjetja in organizacije, in se razlikuje od t. i. profesionalne inovativnosti, ki jo najpogosteje izvajajo v raziskovalno-razvojnih oddelkih. V številnih uspešnih slovenskih podjetjih je množično inoviranje postalo ustaljena praksa, ki prinaša oprijemljive koristi. S spodbujanjem aktivnega vključevanja zaposlenih v oblikovanje izboljšav podjetja letno prejmejo več sto uporabnih in inovativnih predlogov. Ti prispevajo k občutnim finančnim prihrankom ter h krepitvi poslovne uspešnosti. V takšnem okolju sodelovanja imajo koristi tako organizacije kot tudi njihovi zaposleni (Čeh, 2016). Bulčeva (2012) pravi, da je »sposobnost ustvarjanja poslovne kulture, ki vzpodbuja in razvija množično inoviranje, postala viden element razlikovanja med uspešnimi in manj uspešnimi podjetji.« Pri tem postavlja kriterij, da »množično« v podjetju pomeni, da ideje generira več kot 60 % zaposlenih in njihovo število presega 3 predloge na zaposlenega na leto, pri čemer se upoštevajo tako izboljšave, invencije kot inovacije.

Primer iz prakse: DOBA - Ideje, ki vidijo dlje

Eno izmed različic množičnega inoviranja izvaja tudi Poslovna skupina DOBA, ki zaradi svoje narave izobraževalnega sistema in organiziranosti širi sistematično spodbujanje inovativnosti iz kroga zaposlenih tudi med zunanje sodelavce (učitelji, mentorji) ter same študente.

Na Dobi se je že v letu 2005 razvila potreba po večjem vključevanju zaposlenih in zunanjih sodelavcev v ustvarjanje novih razvojnih korakov podjetja, hitrejšemu prenosu inovativnih pobud v njihovo delo in sistematizaciji le-teh. Leta 2019 so sistem nadgradili v projekt množičnega inoviranja »DOBA – ideje, ki vidijo dlje«, ki je danes ključni mehanizem za uresničevanje politike inoviranja v celotni poslovni skupini. Projekt omogoča, da vsi ključni deležniki – zaposleni, zunanji sodelavci in študenti – prispevajo k inovativnemu razvoju fakultete (Doba, 2019).

Politika inoviranja je usmerjena v spodbujanje, razvoj in izkoriščanje ustvarjalnosti in inovativnega potenciala zaposlenih, dobaviteljev in strank za neprestano izboljševanje storitev, večjo konkurenčnost in trajnostno rast Poslovne skupine DOBA.   

Pomembno se je zavedati, da sistem inoviranja brez umeščenosti v razvojno zgodbo podjetja, brez podpore vodstva, znanja in prave miselnosti ne more zaživeti – Dobina razvojna zgodba pa temelji prav na tem. Ena izmed temeljnih vrednot je inovativnost in razvojna naravnanost, ki jo vsakodnevno uresničujejo z odprtim sodelovanjem med deležniki ter razvojem znanja in kompetenc v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Projekt inoviranja neposredno podpira strateško usmeritev Dobe k trajnostni rasti, digitalizaciji, kakovostnemu študiju in odličnosti storitev. Pri tem ima vodstvo ključno vlogo – spodbuja inovacijsko kulturo, zagotavlja podporo ter s svojim zgledom kaže pomen ustvarjalnosti in odprtosti.

Na Dobi sistematično spodbujajo ustvarjalnost vseh deležnikov, notranjih, kot so zaposleni, in zunanjih, ki jih delijo na dve kategoriji; prva so zunanji sodelavci, učitelji, predavatelji, mentorji, in  druga študenti, ki so dejansko Dobine «stranke«. V projekt ne vključujejo drugih zunanjih partnerjev, kot so podjetja, nevladne organizacije ali raziskovalci izven sistema DOBE, zato trenutno ne morejo še govoriti  o t. i. odprtem inoviranju v širšem pomenu besede.

Sistem inoviranja se vodi kot projekt pod imenom »DOBA - ideje, ki vidijo dlje« in je strukturiran sistem za zbiranje, presojo, razvrščanje in implementacijo inovativnih idej, ki je prilagojen dinamičnemu izobraževalnemu okolju.

Pomembno je izpostaviti tudi vlogo skrbnice projekta, ki jo je imenovalo vodstvo, in je opredeljena kot oseba, ki koordinira in spremlja sistem množičnega inoviranja v Poslovni skupini DOBA. Igra pomembno vlogo pri koordinaciji aktivnosti podajanja idej in predlogov pri vseh deležnikih. Odgovorna je za izvajanje in poročanje o inovacijskih aktivnostih vodstvu. Skrbi za svetovanje, motiviranje in reševanje vprašanj udeležencev procesa inoviranja, rešuje morebitne nejasnosti v postopku obdelave predlogov in predlaga nove pristope za razvoj projekta. Pomembna naloga skrbnice pa je tudi komuniciranje tega projekta, s čimer se vse vpletene aktivno motivira k oddajanju idej in promovira Dobine inovacijske dejavnosti.

Dobin inovacijski proces po fazah

Proces Dobinega inoviranja vključuje več faz, ki so med seboj smiselno povezane in omogočajo učinkovito upravljanje inovacijskega potenciala.

1. Zajem idej

Ideje zbirajo na strukturiran in vsem dostopen način. Zaposleni svoje predloge oddajajo prek intraneta, zunanji deležniki (študenti, mentorji, predavatelji) pa preko virtualnega učnega okolja. Vsi imajo dostop do spletnega obrazca, ki omogoča oddajo predlogov kadarkoli. Tak pristop zagotavlja odprtost in kontinuiteto procesa.

2. Presoja in razvrščanje idej

Presoja idej poteka na več ravneh. Vodje področij mesečno pregledajo prejete predloge zaposlenih. Hitro uresničljive ideje z jasno dodano vrednostjo lahko neposredno potrdijo, kompleksnejše predajo v nadaljnjo obravnavo, trenutno neizvedljive ideje predlaga za kasnejšo obravnavo, neustrezne pa zavrnejo. Vsa odločanja so dokumentirana v poročilih za skrbnico projekta.

Za ideje zunanjih deležnikov velja podoben postopek: mesečni pregled opravi strokovni sodelavec, nato pa se ideje združijo v poročila, ki jih dvomesečno obravnava tim za inovativnost. Tim preuči predloge za nadaljnjo obravnavo, dodatno pa preverja tudi naključen vzorec zavrnjenih idej (5-10), s ciljem prepoznati morebitne prezrte inovacije. O kompleksnejših in finančno zahtevnejših idejah dokončno odloča kolegij.

3. Umeščanje in izvedba idej

Pot potrjene ideje vodi v operativno izvedbo, za kar je pristojen vodja področja. Določi se odgovorna oseba in rok izvedbe. V primeru kompleksnejših idej oz. zahtevnejših projektov se oblikuje projektna skupina.

4. Spremljanje izvajanja in vrednotenje

Aktivnosti se vključijo v mesečne ali letne delovne načrte, kar omogoča kontinuirano spremljanje napredka skozi redna poročila. Tako zagotavljajo, da ideje ne ostanejo le na papirju, ampak postanejo konkretni ukrepi z merljivimi rezultati. Obenem se spremljajo učinke implementiranih idej in presojajo njihovo nadaljnjo relevantnost glede na spreminjajoče se tržne in organizacijske okoliščine.

5. Nagrajevanje inovativnosti

Pomemben del sistema je tudi motivacija sodelujočih. Enkrat letno, običajno januarja, podeljujejo nagrade v več kategorijah: naj-inovator (zaposleni), naj-ideja (zaposleni), naj-inovatorji med učitelji, zunanjimi sodelavci ter študenti. Nagrade so praktične narave, prilagojene davčnim določilom, in ne vključujejo vodij, ki ideje presojajo. Dodatno motivacijo predstavlja tudi žrebanje med vsemi, ki so oddali idejo.[3]

Naloga vseh zaposlenih, predvsem pa vodij, je biti nenehno inovativen. Inovativnost je ena ključnih kompetenc, ki se od vodij pričakuje, zato so vodje iz določenih elementov tega sistema (npr. nagrade za ideje) izključeni.  

Kakšni so rezultati Dobinega sistematičnega inoviranja?

Na Dobi inoviranje ni le občasna dejavnost peščice posameznikov, temveč gre za sistematičen proces, ki vključuje tako manjše izboljšave kot tudi večje inovacijske pobude, usmerjene v dolgoročne strateške spremembe. V zadnjih letih so bili doseženi številni konkretni rezultati, ki pomembno prispevajo k transformaciji izobraževalnega procesa in upravljavskih praks.

Med ključne projekte sodijo uvedba sistema skupnih elektronskih naslovov za učinkovitejšo komunikacijo, digitalizacija praktičnega izobraževanja, ki omogoča sodobnejši in bolj dostopen učni proces, ter razvoj dveh ključnih digitalnih rešitev – lastnega CRM sistema in lastnega študentskega informacijskega sistema. Ti projekti so pomembno prispevali k povečanju operativne učinkovitosti, izboljšanju uporabniške izkušnje in dvigu kakovosti storitev, ki jih fakulteta nudi študentom in drugim deležnikom.

Sistem za spodbujanje inovacij na Dobi presega tehnične mehanizme zbiranja predlogov. Gre za celostni pristop, ki gradi in utrjuje inovacijsko kulturo znotraj organizacije. Ta kultura spodbuja aktivno vlogo zaposlenih, učiteljev, mentorjev in samih študentov ter inovativnost umešča v jedro strateškega razvoja fakultete.

Predstavljeni primer Dobe pokaže, kako je lahko množično inoviranje kot sistematično podajanje idej in predlogov zaposlenih in ostalih deležnikov temeljni proces za učinkovito vodenje, upravljanje in razvijanje inovativne organizacije. 

 

Viri in literatura:

Bulc, V. (2012). Množično inoviranje - ključ do trajnostne uspešne in zadovoljne organizacije. Mednarodno inovativno poslovanje = Journal of innovative business and management, 4 (2). https://journal.doba.si/ojs/index.php/jimb/article/view/153

Bulc, V. in Lah Poljak, E. (2011). Priročnik za predmet Inovativni in inovacijski menedžment [gradivo za študente]. BlackBoard@DOBAFakulteta. https://bb.doba.si/webapps/login/

Čeh, S. (2016, 25. marec). Množično inoviranje kot vrednota. Delo.si. https://old.delo.si/gospodarstvo/podjetja/mnozicno-inoviranje-kot-vrednota.html

DOBA (2019). Sistem inoviranja na DOBI »DOBA - ideje, ki vidijo dlje«: interno gradivo. Maribor: Doba.

DOBA (2025, 7. februar). Nagrade najboljšim inovatorjem leta 2024. Doba.si. https://www.doba.si/novice/nagrade-najboljsim-inovatorjem-leta-2024

Fatur, P., in Likar, B. (2009). Vključevanje zaposlenih v inoviranje kot vir trajne konkurenčne prednosti. Management (4), 243–257.

Milner, E., Kinnell, M. in Usherwood, B. (1995). Employee suggestion schemes: a management tool for the 1990s? Library Management 3 (16), 3–8.