Online izobraževanje je v zadnjih letih postalo pomemben del sodobnega življenja – ne le kot praktična rešitev za zaposlene posameznike, ampak tudi kot priložnost za osebno rast, karierno preusmeritev in vseživljenjsko učenje. A kako dejansko izgleda življenje online študenta, ki hkrati usklajuje poklicno delo, študijske obveznosti in zasebno življenje? Na to vprašanje odgovarja raziskava, ki smo jo izvedli na DOBA Fakulteti med oktobrom in decembrom 2024. V raziskavo je bilo vključenih 507 študentov iz Slovenije in Hrvaške, vpisanih v online študijske programe na prvi in drugi stopnji. Preverjali smo, kako študenti krmarijo med vsakodnevnimi obveznostmi in kako to vpliva na njihovo duševno zdravje in splošno počutje.
Mnogi online študenti niso tipični študenti. Ne živijo v študentskih domovih, ne obiskujejo predavanj v živo in ne preživljajo večerov v knjižnicah. Njihova realnost je precej drugačna: delo od 8. do 16., prevzem otrok iz šole, priprava kosila, morda še večerni sestanek – in nato učenje pozno v noč. Ena od udeleženk raziskave, 39-letna vodja kadrovske službe in mati dveh otrok, je svoj dan opisala takole:
»Moja ura zvoni ob 5.30. Zjutraj imam čas samo zase – takrat študiram. Čez dan sem mama, vodja in organizatorka domačega življenja. Zvečer pa spet sedem k nalogi. Online študij mi daje priložnost, a zahteva disciplino. Ni lahko, ampak je vredno.«
Njen primer ni osamljen. Online študij na Doba Fakulteti omogoča izjemno fleksibilnost, kar je ključnega pomena za zaposlene posameznike. A prav ta fleksibilnost zahteva visoko stopnjo samomotivacije, dobre organizacijske veščine in notranjo stabilnost.
Raziskava je pokazala, da študenti, ki uspešno usklajujejo različne vloge, poročajo o višji stopnji dobrega počutja, manj stresnih občutkih in večjem zadovoljstvu s študijem. Ključni dejavniki pri tem so bile osebnostne značilnosti, kot so psihološka odpornost, čustvena inteligenca in sposobnost postavljanja mej. Zanimivo je, da so študenti z otroki – zlasti tisti z dvema otrokoma – poročali o višji ravni duševnega zdravja kot študenti brez otrok. Morda prav zato, ker jim starševska vloga prinaša red, rutino in občutek smisla. Družinske obveznosti lahko delujejo kot stabilizacijski dejavnik, ki posameznika drži pokonci tudi v zahtevnih obdobjih. Prav tako so se kot posebej odporni izkazali študenti, ki opravljajo vodstvene funkcije – ti so pogosteje poročali o večjem občutku nadzora nad življenjem in večjem zadovoljstvu z delom in študijem.
Podatki so pokazali jasno delitev: na eni strani so bili dobro prilagojeni študenti, ki uspešno balansirajo vse obveznosti, na drugi pa študenti z višjo stopnjo stresa, ki pogosteje izražajo potrebo po dodatni podpori. Tisti iz druge skupine pogosto poročajo o občutku osamljenosti, težavah z motivacijo in preobremenjenosti. Pri tem ne gre le za osebne značilnosti, temveč tudi za sistemske dejavnike, kot so dostopnost podpore, pričakovanja v študijskem procesu in možnost povezovanja z drugimi študenti.
Primerjava med slovenskimi in hrvaškimi študenti je razkrila pomembne razlike v doživljanju študija in delovne obremenitve. Hrvaški študenti so pogosteje poročali o večjih delovnih pritiskih, kar kaže na kulturne in organizacijske posebnosti, ki vplivajo na ravnovesje med življenjskimi področji. Te razlike nakazujejo potrebo po lokalno prilagojenih pristopih, ki bodo upoštevali specifične okoliščine študentov v posameznih državah.
Na podlagi raziskave smo oblikovali več konkretnih priporočil, ki lahko pomagajo tako študentom kot izobraževalnim institucijam:
Študenti, ki se soočajo z večjimi izzivi, potrebujejo dostopno psihološko svetovanje, coaching in mentorsko podporo.
Pri vključevanju v online študij priporočamo vzpostavitev virtualnih skupnosti, študijskih forumov in rednih interaktivnih srečanj, ki spodbujajo socialne vezi.
Študentom, ki se počutijo preobremenjeni priporočamo, da se posložujejo orodij za upravljanje časa, mobilnih aplikacij za postavljanje ciljev, videoposnetkov z vajami za sproščanje in drugih enostavnih metode samopomoči.
Ključno je, da se duševnemu zdravju ne posvečamo šele, ko nastopijo težave. Študentom priporočamo preventivne pristope, ki so vgrajeni v sam študijski proces – npr. predavanja o psihološki odpornosti, vaje čuječnosti, delavnice za čustveno regulacijo in reflektivne naloge.
Pomembno je, da normaliziramo izkušnje, kot so utrujenost, motivacijski padci in občutki dvoma. Če jih naslovimo odprto, zmanjšamo občutek sramu in povečamo verjetnost, da bomo poiskali pomoč.
Rezultati raziskave so pomembni ne le za DOBA Fakulteto, temveč tudi širše – za vse, ki se ukvarjajo z razvojem kakovostnega online izobraževanja. Pokazali so, da študenti potrebujejo več kot le dostop do gradiv in predavanj – potrebujejo skupnost, razumevanje, strukturirano podporo in priložnost za osebno rast. Online študij je maraton, ne sprint. Z vsemi podpornimi mehanizmi, ki so na voljo na Doba Fakulteti, je lahko pot do cilja ne le dosegljiva, ampak tudi izpolnjujoča in transformativna.
