DOBA znanja

Spremljajte naše novice
Objavljeno v: Pametna mesta , Članki

Pametna mesta v Sloveniji

23. avgust 2017
Kljub temu, da rast prebivalstva in urbanizacija v Sloveniji trenutno ne predstavljata večjega problema, se posamezne regije in mesta že zavedajo pomena pametnih rešitev, ki na ekonomski, okoljski in družbeni ravni izboljšujejo kakovost življenja prebivalcev.

Predvsem je pomembno tudi vključevanje v svetovne trende na področju naprednih tehnologij, ki poganjajo pametna mesta, saj je tu nedvomno priložnost za krepitev konkurenčnosti gospodarstva, povečanje raznolikosti obstoječe industrije in storitvenih dejavnosti ter rast novih in hitro rastočih industrij oziroma podjetij.

Vlada Republike Slovenije je leta 2015 potrdila Strategijo pametne specializacije, ki predstavlja temelj za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer imamo Slovenci kritično maso znanja, kapacitet, kompetenc in inovacijskega potenciala za umeščanje na globalne trge. Med razvojnimi prioritetami so tudi pametna mesta in pametne skupnosti. Spontano so se oblikovala strateško razvojno-inovacijsko partnerstva (SRIP), v katerih se povezuje več kot 500 različnih udeležencev, predvsem majhnih in srednjih podjetij, ki usklajujejo svoje raziskovalne in razvojne aktivnosti, souporabljajo zmogljivosti, razvijajo človeške vire, izmenjujejo znanje in izkušnje in skupaj nastopajo na tujih trgih. Partnerstvo za razvoj pametnih mest in skupnosti vodi Institut Jožef Stefan, trenutno pa šteje okoli 130 članov.

Z uvajanjem pametnih rešitev ter razvojem pametnih mest in regij tudi v Sloveniji narašča potreba po specifičnem profilu strokovnjakov , ki združujejo znanja z raznovrstnih področij kot so urbanizem, promet, javna uprava, ekonomija, energetika, informacijska tehnologija in trajnostni razvoj, a imajo širši in bolj celosten pogled nanje.

S tovrstnimi znanji so izjemno iskan kader tako v javni upravi, predvsem na lokalni ravni, kot tudi v podjetjih, ki se ukvarjajo z razvojem in trženjem pametnih tehnologij, prostorskim načrtovanjem in energetiko. 

Nekaj slovenskih mest in regij že uporablja ali razvija pametne rešitve na področjih energetike, komunale, infrastrukture ter trajnostne mobilnosti. Predstavljamo vam nekaj najzanimivejših primerov.

Maribor

Pobuda Pametno mesto Maribor je bila ustanovljena, da bi z vpeljavo pametnih storitev, tehnologij in izdelkov spodbudila inovativnost in trajnostni razvoj mesta z okolico. Ustanovitev pobude temelji na partnerstvu Mestne občine Maribor, Univerze v Mariboru ter drugih razvojnih inštitucij in gospodarstva, ki so leta 2013 skupaj pridobili sredstva Evropske komisije za izvedbo projekta Upside. Ta naj bi spodbujal razvoj rešitev za sodelovanje uporabnikov pri inovacijah v digitalnih ekosistemih.

V sklopu pobude Pametno mesto Maribor so realizirali že vrsto projektov, med katerimi izpostavljamo:

  • Mednarodni projekt Demola spodbuja soustvarjanje študentov, podjetij in visokošolskih ustanov. Podjetja svoje razvojne izzive predstavijo študentom, ki oblikujejo interdisciplinarne projektne skupine in pod vodstvom mentorjev iščejo rešitve, ki jih podjetja lahko uporabijo v svojih poslovnih procesih.
  • Kolesodvor je prva varovana javna kolesarnica v Sloveniji. Vanjo je možno vstopiti le z elektronsko kartico, ki jo lahko pridobijo lastniki mesečnih vozovnic za vlak.
  • 30.000 vgrajenih daljinskih vodomerov Mariborskega vodovoda, kar je 66 % delež vseh vgrajenih vodomerov. Ti omogočajo obračunavanje vodarine po porabi, kar pomeni enostavnejše vzdrževanje vodovoda in preudarnejšo porabo.

Več projektov pobude Pametno mesto Maribor si lahko ogledate na spletni strani smartcitymaribor.si

Idrija

Občina Idrija, koncern Kolektor, ELES, Elektro Primorska, japonska družba Hitachi, japonska organizacija NEDO ter vrsta manjših slovenskih podjetij v Idriji razvijajo pametno elektroenergetsko omrežje, ki bo omogočalo shranjevanje energije in samooskrbo v primeru večjih izpadov. Projekt je vreden okoli 35 milijonov evrov, vanj pa bodo vključene javne ustanove in podjetja na območju mesta Idrija. Njegov namen je na osnovi naprednih tehnologij vzpostaviti nadzor nad porabo in optimizirati rabo električne energije v mestu.

Del pametnih rešitev, ki jih uvaja Idrija je tudi projekt 3 Smart, v okviru katerega bodo del stavb v mestu opreminili s fotovoltaičnimi elektrarnami, uredili plinsko kogeneracijo in uredili shranjevalnike toplote za popolno pametno oskrbo z energijo. Spodbujajo tudi visoko tehnološko podjetništvo, ki bi v mestu ohranilo in privabilo mlajše ter visoko izobražene kadre.

Ljubljana

Mestna uprava v Ljubljani zadnja leta pospešeno izvaja raznovrstne projekte za izboljšanje življenjskih in poslovnih pogojev v mestu, saj se zaveda izzivov, ki jih prinaša vedno večja obremenitev urbanega okolja. Zaradi uspešno izpeljanih projektov na področju ekologije in trajnostnega razvoja, je Evropska komisija mestu Ljubljana leta 2016 podelila naziv Zelena prestolnica Evrope. Rezultate najrazličnejših ukrepov občutijo prebivalci slovenskega glavnega mesta, kot tudi turisti, ki so Ljubljano uvrstili med 100 najboljših trajnostnih destinacij na svetu.

Med pametnimi rešitvami, ki jih je Ljubljana uvedla, izpostavljamo nekaj najvidnejših:

  • ureditev prometa – Ljubljanska mestna uprava si je zadala cilj, da bo do leta 2020 prepolovila uporabo avtomobilov in dnevne potnike preusmerila na okolju bolj prijazne oblike mobilnosti. Uvedli so sistem izposoje koles BicikeLJ, kartico Urbana, s katero lahko potniki plačujejo parkirnino, vožnjo z mestnim avtobusom in še mnoge druge storitve, ki jih ponuja mesto, za osebne avtomobile so zaprli mestno jedro in prilagodili mestne vpadnice hitrejšemu avtobusnemu prometu, uvedli električna vozila Kavalir za prevoz ljudi in blaga po strogem centru mesta, namestili polnilce za električne avtomobile ter vzpostavili sistem izposoje električnih avtomobilov Avant2Go .
  • ravnanje z odpadki – Ljubljana je sprejela načrt Zero Waste, v katerem se je zavezala, da bo do leta 2025 povečala število ločeno zbranih odpadkov (tri četrtine vseh odpadkov) in zmanjšala število odpadkov na prebivalca na 30 kg letno. V duhu krožne ekonomije spodbuja ponovno uporabo in recikliranje odpadnih materialov. Pri recikliranju Ljubljana že danes za deset odstotkov presega cilje, ki si jih je EU zastavila do leta 2020. S podzemnimi zbiralniki odpadkov, ki jih nameščajo od leta 2008 so zmanjšali onesnaženost ulic, olajšali odlaganje odpadkov otrokom in starejšim občanom ter znižali stroške odvoza in ravnanja z odpadki. Uvedli so tudi Center ponovne uporabe, kjer občani lahko po simbolični ceni odkupijo razne zavržene predmete.
  • podjetniške iniciative in kroženje znanja – Tehnološki park Ljubljana, Ljubljanski univerzitetni inkubator in mnoge druge javno-zasebne pobude spodbujajo ustvarjalnost, inovativnost in prenos znanja med začetniki, ki želijo svoje ideje udejaniti in prenesti na trg, ter gospodarstvom, ki išče nove in napredne rešitve za prodor na globalne trge. Udeležence v raziskovalnem, razvojnem in ostalih poslovnih procesih podpira z znanjem, izkušnjami, inovacijsko infrastrukturo, različnimi oblikami sofinanciranja ter skupnim nastopom na domačih in tujih trgih.

Viri:

Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo