Pametna mesta v splošnem definira več teorij, vsem pa je skupen preplet tehnologije in novega pristopa razmišljanja za povečanje kakovosti življenja prebivalcev v mestu (ali celo regiji). Različni avtorji so omenjene pristope razdelili v posamezne tematske sklope, za katere smo preverjali stanje v Sloveniji v primerjavi z dobrimi praksami iz tujine.
Ključne komponente pametnih mest (DOBA 2017)
Pametno upravljanje ob učinkovitosti porabe (javnih) sredstev skrbi tudi za vključenost vseh deležnikov (npr. Participatorni proračun v Mariboru). Drug primer iz Maribora upravljalcem mesta omogoča, da s pomočjo spletne aplikacije (Izboljšajmo Maribor) želje prebivalcev ne ostanejo spregledane. Podoben sistem uporabljajo tudi v Združenem kraljestvu (FixMyStreet), ki pa se večinoma nanaša le na izboljšavo infrastrukture.
Pametno zdravstvo ne pomeni zgolj učinkovitega zdravljenja ter preprečevanja bolezni, temveč tudi skrb za povečanje storilnosti. S projektom eZdravje smo napravili velik korak na področju informatizacije zdravstva za večjo učinkovitost. Podobne sisteme imajo v tujini (npr. SMART, ZDA), ki s povezovanjem ponudnikov zdravstvenih storitev in pacientov, omogočajo večjo varnost.
Pametno mobilnost lahko brez večjih pomislekov štejemo kot enega izmed ključnih stebrov sprememb za prihodnost, na katerem pa v naših koncih še posebej izstopamo. Ljubljansko mrežo skupnih koles Bicike(LJ) ni potrebno posebej predstavljati, saj ob prenovi javnega prevoza v mestih (npr. nove trase, e-prikazovalniki voznih redov, ogljično nevtralna mestna vozila) narekujejo nove smernice dojemanja mobilnosti. Pomembne korake pri razmišljanju izven škatle, pa so definirali tudi v Avantcarju, kjer promovirajo e-vozila in sistem deljenja vozil z drugimi (ang. car sharing), kot jih v tujini deloma v drugem kontekstu poznamo pri mreži Uber.
Pametna infrastruktura in tehnologija nedvomno predstavljata osrčje mest prihodnosti. Ravno tehnologija (ob spremembi načina razmišljanja) namreč pomeni ključen preskok v učinkovitosti mesta za boljše življenje prebivalcev, ki ga pogosto poganjajo podatki iz odzadnja. Če so v tujini v zadnjem času v ospredju predvsem različni merilniki, ki oblastem sporočajo ciljne informacije (npr. mreža SNSP za spremljanje okoljskih parametrov iz javne infrastrukture v Singapurju; pametni zabojniki za smeti v Barceloni), smo v Sloveniji največje premike naredili v tehnologijah v povezavi z upravljanjem energetskih omrežij (npr. projekta Flex4Grid in SUMO). Tehnologija pa omogoča tudi široko povezljivost z ostalimi področji, kot so v Žalski fontani piva na praktičnem primeru predstavili promocijo hmeljarske dediščine regije v turistične namene, ki ob večji prepoznavnosti kraja prinaša tudi dobiček.
Pametna energija in ekonomija ob hkratnem povečanju izkoristka surovin, predstavljata tudi najotipljivejše kazalce glede skrbi za okolje. S pobudami proti globalnemu segrevanju in z njim povezanim osmišljanjem skrbi za odpadke, je vse več organizacij definiralo odpadke v surovine z novim potencialom (projekt WECYCLE iz Maribora, Model Viennese iz Dunaja). Za povezovanje deležnikov na področju krožnega gospodarstva pa skrbi vse več iniciativ (platforma circularchange iz Slovenije; The Ellen MacArthur Foundation iz ZDA).
Pametni ljudje in pametno in izobraževanje pomenijo za mesta prihodnosti osnovno celico, ki določa njegovo uspešnost, saj le opolnomočeni prebivalci, ki se vključujejo in povezujejo v upravljanje mesta, lahko poskrbijo za njegovo dobrobit ter učinkovito upravljanje. Slovenija je v letu 2017 na UNESCO-vem kongresu prevzela izziv o vlogi referenčne države na področju odprtega izobraževanja, hkrati pa smo dobili tudi prvi magistrski program iz področja pametnih mest v širši regiji.
Bi si želeli na pametno pot podati tudi vi? Pridružite se nam v e-študiju Menedžment pametnih mest, ki je edini študijski program omenjenega področja v jugovzhodni Evropi. Program je namenjen vsem, ki delate v javni upravi, na občinah, lokalnih skupnostih, v službah, ki zagotavljajo napredne rešitve v energetiki, komunali … in seveda vsem, ki gledate v prihodnost in vidite v tem tudi poslovno priložnost.
Uporabljeni viri: