DOBA znanja

Spremljajte naše novice
Objavljeno v: Pametna mesta , Članki

Nina Turčin: Pametni prebivalci pametnih mest

11. oktober 2017
Odločitev za razvoj po principu pametnih mest od javne uprave zahteva precej poguma, širokega pogleda in povsem drugačnega delovanja, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Uspešna implementacija pametnih rešitev je namreč možna le s sodelovanjem mestnih upravljalcev, zasebnih podjetniških pobud in prebivalcev, ki so nepogrešljiv partner pri zasnovi in izvajanju ukrepov za izboljšanje življenjskih pogojev. Z globalnimi izzivi pri uvajanju trajnih rešitev v lokalno okolje se spoznavajo tudi študentje online študija Menedžment pametnih mest.

Dobri pogoji za življenje motivirajo prebivalce k večji ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti, hkrati pa spodbujajo tudi priseljevanje ljudi, ki v mestu prepoznajo potencial za uresničevanje svojih idej. Krog ustvarjalnosti je tako sklenjen in mestu na ta način nikoli ne zmanjka pobud za izboljšave na raznoraznih področjih, kot so transport, zdravstvo, šolstvo, infrastruktura in visoke tehnologije.

Upravljanje pametnih mest ne poteka po tradicionalnih hierarhičnih strukturah od zgoraj navzdol. Mestna uprava je neke vrste vezni člen med prebivalci, inštitucijami in zasebnimi podjetniki, med njenimi primarnimi funkcijami pa sta spremljanje potreb in želja meščanov ter ustvarjanje spodbudnega okolja za podjetniški in družbeni razvoj, ki bo ustrezal tem željam. Platforma na kateri sloni to povezovanje so digitalne oziroma informacijske tehnologije, ki vsem sodelujočim omogočajo medsebojno komuniciranje, bodisi prek različnih komunikacijskih kanalov, kot so aplikacije ali družbeni mediji, bodisi prek podatkov, ki jih zbirajo različni senzorji in pametne naprave. In ker imajo vpogled v te podatke tudi razne nevladne organizacije, podjetniške iniciative, mediji in prebivalci, je možno prek njih spremljati tudi aktivnosti in uspešnost mestne uprave, zato je to tudi zanje spodbuda k etičnemu in učinkovitemu delovanju.

Za uspešno delovanje pametnega mesta so torej nepogrešljivi pametni prebivalci, ki si želijo vzpostaviti boljše življenjske pogoje v mestu, imajo ideje, kako jih doseči in so se pripravljeni zanje tudi prilagajati.

Navajamo vam le nekaj primerov, kako jih k temu spodbuditi.

Dostopnost digitalnih tehnologij

Generacije rojene po letu 2000 so prvi tako imenovani “digitalni domorodci”, populacija ki ne pozna sveta kot je bil pred množično uporabo interneta in mobilnih tehnologij. Od malih nog jih na vsakem koraku spremljajo digitalne tehnologije, ki jih razumejo skoraj po nekakšni inerciji. Nenehno povezani se s svetom sporazumevajo prek mobilnih telefonov in računalnikov in pričakujejo, da bo svet tudi z njimi komuniciral na ta način.

Digitalne tehnologije, ki poganjajo pametna mesta, jim ne delajo preglavic, nasprotno, dajejo jim bodo navdih in svobodo za ustvarjanje in udejanjanje novih pametnih rešitev. Nekaj več preglavic pa povzročajo njihovim babicam in dedkom, ki so se z računalniki srečali šele v odrasli dobi. Tu so tudi upravičeni pomisleki o dostopnosti informacijskih tehnologij nekaterim šibkejšim družbenim skupinam. Zato je zelo pomembno, da mestne uprave pri komuniciranju s prebivalci teh skupin ne odrinejo na stranski tir, ampak poskrbijo za dostopnost in razumevanje informacijskih tehnologij v vseh družbenih slojih.

Vsa večja mesta in posamezni kraji v Sloveniji imajo tako v knjižnicah nameščene računalnike za brezplačno javno uporabo, ponekod pa organizirajo tudi tečaje in delavnice računalniškega opismenjevanja. Med vrsto pobud različnih organizacij moramo izpostaviti vseslovenske tečaje računalniškega in internetnega opismenjevanja Simbioza, pri katerih je Zavod Y mlade uporabnike informacijskih tehnologij spodbudil, da so svoja znanja prenesli na starejše udeležence tečajev in tako z izkušnjo obogatil kar dve generaciji. Druga pobuda, ki jo je treba izpostaviti, so brezplačne delavnice RailsGirls, ki nagovarjajo dekleta vseh starosti in jih prav tako spodbujajo k učenju programiranja, kar je še vedno prevladujoče moški poklic.

Obveščenost prebivalcev

Pametne rešitve večinoma zahtevajo tudi prilagoditve življenjskega sloga prebivalcev pametnih mest. Nekatere skupine jih pozdravljajo odprtih rok, pri drugih se včasih malce zatakne. Za primer lahko damo ločevanje odpadkov oziroma trud, da bi čim bolj zmanjšali količino gospodinjskih odpadkov. Ljudje imamo s tem nekaj več dela, a so že vidne tudi posledice bolj premišljenega in odgovornejšega ravnanja. Ljubljana je z uvedbo podzemnih zabojnikov in sistema za zbiranje ločenih odpadkov leta 2014 dosegla kar 63 % snovno izrabo odpadnega materiala. Pri recikliranju tako že danes za 10 % presega cilje, ki si jih je EU zadala do leta 2020. Prebivalce so o sistemu ločevanja odpadkov obveščali z usklajenimi aktivnostmi v vrtcih ter osnovnih in srednjih šolah, vsako gospodinjstvo je prejelo brošuro z napotki, vzpostavljena je bila tudi spletna stran z informacijami, niso pa pozabili niti na nagrado v obliki znižanja stroškov odvoza smeti. Danes bi verjetno težko našli prebivalca Ljubljane, ki ne bi točno vedel, v kateri zabojnik gredo ostanki hrane in v katerega lončki jogurta. To je postalo stvar rutine, ki jo je mesto postopoma osvojilo in posvojilo.

Izobraževanje za prihodnost

Če pametno mesto ustvari dobre pogoje za življenje in razvoj naprednega visoko tehnološkega podjetništva, bo motiviralo tudi svoje prebivalce k izbraževanju za ustvarjalne inovatorske poklice in privabilo strokovnjake s teh področij, ki bodo znanje širili in delili. Znanje mora biti dostopno celotnemu spektru prebivalstva, saj le tako lahko vzpostavljamo čim bolj enakopravno družbo čim manjših socialnih razlik. Poleg tega mora šolski sistem upoštevati bliskovit tehnološki razvoj, ki smo mu priča zadnja desetletja in šolajoče pripraviti na prihodnost tako, da jim ne ponudi že izdelanih rešitev, ampak jih usposobi za iskanje lastnih.

Finska je tako v svoje osnovne šole uvedla pouk programiranja, ki ga izvajajo brez računalnikov. Učenci se učijo sistematskega logičnega razmišljanja s pletenjem, plesom in pripovedovanjem zgodb. En način izmenjevanja znanja in iskanja pametnih rešitev je tudi organizacija hackatonov, srečanj prebivalcev in strokovnjakov z raznih področij, ki skupaj definirajo problem in mu iščejo rešitve na eno ali večdnevnih delavnicah. Eden takih je Smart City Hackaton v kalifornijskem San Diegu, kjer bodo udeleženci iskali rešitve s področij podnebnih sprememb, mobilnosti, energetike in varnosti.

Izobraževanje za področje upravljanja in razvoja pametnih mest smo pripravili tudi v sklopu DOBA Fakultete s podiplomskim študijskim programom Menedžment pametnih mest. Z magisterijem bodo študenti pridobili sistemska in upravljalska znanja za vodenje projektnih timov na področju urbanega razvoja in razvoja pametnih mest. Koristila jim bodo pri delu v organizacijah, inštitutih in razvojno naravnanih podjetjih z vizijo soustvarjanja pametnih mest in regij prihodnosti.

Viri:

Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo