Če to prenesemo v poslovno okolje pomeni, da podjetja tekmujejo v okolju, ki ga zaznamujejo stalen, hiter in nepredvidljiv razvoj. In v takšnem okolju je učenje osrednjega pomena za učinkovito delovanje podjetij. S tehnološkim napredkom, ki teži k avtomatizaciji številnih vlog in poklicev, je razvoj vseživljenjskih znanj pomemben tako za posameznika kot za podjetje. K potrebi po prilagodljivem učenju je zagotovo prispevala tudi pandemija. Za mnoge panoge je danes svet dela precej drugačen kot pred nekaj meseci.
Pandemija COVID-19 je od organizacij zahtevala, da digitalno učenje obravnavajo kot nujnost bodisi za neprekinjeno poslovanje, bodisi za nadaljnji uspeh v prihodnjih letih. To trditev potrjujejo tudi ugotovitve Delloitte (2019), saj kar 86 % podjetij zaznava potrebo po izboljšanju učenja in razvoja. Podjetja, ki imajo sodobnejši, celovit pristop k učenju in ga vgradijo v kulturo svojih organizacij, bodo sposobna pridobiti spretnosti in graditi na temeljnih kompetencah, potrebnih za prilagajanje spreminjajočemu se poslovnemu okolju danes in v prihodnosti. S prehodom na delo na daljavo je prišlo do strme učne krivulje. Učenje na delovnem mestu se je bistveno povečalo in je zahtevalo prehod s tradicionalnega izobraževanja v učilnicah na virtualne platforme za on line-učenje.
Potreba po digitalnem učenju se povečuje, vendar številne organizacije še vedno obravnavajo učenje na delovnem mestu ločeno od izkušenj zaposlenih, poleg tega pa ponujajo le redke in neredne priložnosti za vsakodnevno učenje. Organizacije si morajo prizadevati za vzpostavljanje celovitega poudarka na agilnem učenju, če se želijo spoprijeti z izzivi, ki so pred njimi. Agilno učenje pa močno podpira tudi digitalizacija, tehnologija in mreženje, ki ne spreminjajo samo način dela, ampak učenje poteka tudi po različnih načelih in včasih v različnih oblikah.
Agilno učenje, kot že ime pove, je vrsta učenja ali treninga, ki se osredotoča na hitrost in prilagodljivost. Izvajanje agilnega učenja kaže, da se organizacija osredotoča na hitro prilagajanje. Preprosto povedano, agilno učenje je sposobnost in pripravljenost, da se učimo iz izkušenj in naučeno uspešno uporabimo v novih situacijah. Nanaša se na prenos agilnih metod projektnega dela, zlasti metode SCRUM v proces učenja. Bistvo te metode je, da izkustven razvoj poteka s poudarkom na prožnosti, prilagodljivosti in ustvarjalnosti. Poteka postopoma z izmenjavo faz učenja in dela, torej razvoj poteka v iteracijah, ki si sledijo ena za drugo. Tako je ustvarjeno pametno učno okolje, katerega cilj je čim bolj učinkovito podpirati učečega, da lahko doseže ali poveča svojo uspešnost. Za agilno učenje so značilni ciljna usmerjenost, sodelovanje, samokontrola in dinamičnost. V širšem smislu agilno učenje zahteva primerno miselnost (samo-učinkovitost in sposobnost razvijanja), spretnosti (na primer učne kompetence) ter primerno učno kulturo. (Graf in Schmitz, 2019). Agilne oblike učenja se osredotočajo na to 'kaj je učinkovito', namesto da bi v ospredje postavljali pravila, postopke.
Bistvene komponente agilnega učenja so:
Značilnosti posameznikov, ki se agilno učijo so:
Naša sposobnost nenehnega učenja in prilagajanja bo določala, v kolikšni meri bomo uspevali v današnjih nemirnih časih. V kolikšni meri bomo tega zmožni, ne bo vplivalo le na to, kdo smo danes, ampak tudi na to, kdo lahko postanemo jutri. Zato naj se v podjetjih zavedajo, da je potrebno spodbujati kulturo vseživljenjskega učenja in s tem ohranjati agilnost zaposlenih. Za večjo poslovno uspešnost je ključno vključevanje učenja v vsakodnevno delo.
Tudi na DOBA Fakulteti sledimo spremembam v poslovnem okolju, zato študente v naših sodobnih študijskih programih opremljamo z uporabnimi znanji in kompetencami, ki so pomembne za razvoj kariere na posameznikovem poklicnem področju za njegovo uspešno delo v prihodnjem desetletju, kot so: komunikacija, vodenje, upravljanje s spremembami in inovativnost.
