Povzamemo lahko, da je velik del strategije načrtovanja blagovne znamke v naši notranji lastni viziji o prihodnosti blagovne znamke, ki si jo ustvarimo in naredimo na samem začetku lansiranja blagovne znamke na trg, pri krepitvi zavesti o pomembnosti in pripadnosti blagovne znamke med zaposlenimi ter seveda pravilni širitvi samopodobe navzven v širše okolje.
Tako so blagovne znamke postale ena izmed aktualnejših tem razmišljanj in pogovorov na poslovnem področju. Opremljanje oziroma označevanje z blagovno znamko je v današnjem času tako močan dejavnik, da skoraj ni izdelka oziroma storitve, ki ne bi bila označena z imenom blagovne znamke. Poleg nadgradenj, ki nastajajo pri opredelitvah blagovne znamke, nastajajo nadgradnje tudi pri širitvi samega koncepta blagovne znamke. Osnovne ideje in pristopi so bili namreč razviti za blagovne znamke izdelkov, medtem ko se danes koncept blagovnih znamk hitro širi s trgov izdelkov na trge storitev, kjer se srečujemo s storitveno blagovno znamko. K temu sta najbolj pripomogla vse večja in hitrejša razvitost storitvenih dejavnosti in tudi povečana konkurenca na trgu njihovih ponudnikov. Te razmere so spodbudile in pravzaprav prisilile organizacije, da so se začela zavedati, kako so storitvene znamke lahko pomemben element njihove konkurenčne prednosti ali pa pomanjkanje le-teh predstavlja njihovo šibkost. Storitvene znamke so za potrošnike sredstvo razlikovanja med storitvami in pomemben dejavnik pri sprejemanju nakupnih odločitev, ker ni otipljivih elementov ponudbe, ki pomenijo zagotovilo za kakovost, zaradi katere potrošniki vedo, kakšne koristi lahko pričakujejo.
Širitev pomena uporabe storitvenih znamk se uveljavlja na vseh poslovnih področjih, med njimi vse bolj tudi v visokem šolstvu. Slednje dokazujejo tudi rezultati vsakoletne raziskave, ki prikazuje lestvico najuglednejših univerz sveta, ki so jo sestavili pri Times Higher Education (Preglednica). Najuglednejše univerze sveta so razvrščene glede na štiri ključna področja poslovanja oziroma njihova osnovna poslanstva: poučevanje, raziskovanje, prenos znanja in mednarodna vpetost/sodelovanje. Uspešnost se meri ob upoštevanju trinajstih kazalnikov uspešnosti z namenom zagotavljanja celovite in uravnotežene primerjave, ki jim zaupajo študentje, profesorji, management univerz, industrija in vlada. Več o metodologiji merjenja najuglednejših univerz je dostopno na povezavi.
Preglednica: Najuglednejše univerze sveta v letu 2021
|
Rank |
Name of University |
No. of FTE Students |
No. of Students per staff |
International Students |
|
1. |
University of Oxford |
20,774 |
11.1 |
41% |
|
2. |
Stanford University |
16,223 |
7.4 |
23% |
|
3. |
Harvard University |
21,261 |
9.3 |
25% |
|
4. |
California Institute of Technology |
2,238 |
6.3 |
33% |
|
5. |
Massachusetts Institute of Technology |
11,276 |
8.4 |
34% |
|
6. |
University of Cambridge |
19,370 |
11.0 |
38% |
|
7. |
University of California, Berkley |
39,918 |
19.8 |
17% |
|
8. |
Yale University |
12,910 |
6.0 |
20% |
|
9. |
Princeton University |
8,091 |
8.0 |
23% |
|
10. |
University of Chicago |
14,292 |
5.9 |
31% |
Vir: Times Higher Education (2021)
Razvrstitve najuglednejših univerz sveta postajajo čedalje pomembnejši del trženja univerz samih, še posebej v času globalizacije visokošolskega izobraževanja. Zadnji seznam samo še krepi pojav 'globalnih superznamk', na čelu katerih so institucije, kot so Stanford na zahodni ameriški obali in Harvard na vzhodni. Na evropski lestvici najuglednejših univerz se pojavljajo ugledne univerze, ki jih lahko imenujemo tudi kot ugledne blagovne znamke visokošolskega poslovnega okolja. Med slednjimi velja omeniti Oxford in Cambridge. Značilno je, da najuglednejše univerze (institucije) komunicirajo svoje storitve globalno, kar pripomore k utrjevanju njihovega položaja na trgu.
Naraščajoče število visokošolskih zavodov in s tem povezano povečevanje konkurence na področju visokega šolstva postaja značilno tudi za slovenski visokošolski prostor. Zaradi vse večjega števila javnih in zasebnih visokošolskih zavodov ti danes tekmujejo za najboljše študente oziroma nekatere za študente nasploh. Slovenski visokošolski zavodi so začeli izvajati številne marketinške aktivnosti, med katerimi je najbolj pogosta uporaba marketinškega komuniciranja, povezanega z blagovno znamko, s katero visokošolski zavod upravlja. Čeprav se potrošniki srečujejo z neotipljivimi elementi ponudbe, skušajo visokošolski zavodi narediti storitve otipljivejše. Dodajajo jim vrednost z otipljivimi elementi ponudbe, z zagotavljanjem konsistentne kakovosti storitev in s prilagajanjem storitev potrebam potrošnikov. Visokošolski zavodi morajo ponujati kakovostne storitve, ki so za modernega potrošnika temeljnega pomena.
Pomembno si je vzeti čas za kupce in poskrbeti, da se bodo vračali. V poplavi neosebnih digitalnih sporočil so kupci le še bolj pozorni na tistega, ki si zanje vzame čas, jih pozdravi po imenu in očara z vedenjem o tem, kaj imajo radi, in to ne le govori, ampak tudi pokaže z dejanji.
Uporabljeni viri:
Times Higher Education (2021). World University Rankings, 2021. Dosegljivo na: https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/2021/world-ranking#!/page/0/length/25/sort_by/rank/sort_order/asc/cols/stats [Dostop: 6.5.2021].
Times Higher Education (2021). World University Rankings, 2021. Dosegljivo na: https://www.timeshighereducation.com/sites/default/files/breaking_news_files/the_2021_world_university_rankings_methodology_24082020final.pdf [Dostop: 6.5.2021].
