DOBA znanja

Prav tako v poslovnem svetu ugotavljamo, da  (1) zapletenost nalog eksponentno narašča, (2) je obstoječa managerska kultura kratkovidna, ima slepe pege in je pogosto kontraproduktivna in (3) da obstajajo generacijske razlike glede družbenih in delovnih vrednot, ki močno vplivajo na to, kako v takšnih okoljih delujemo in vodimo. V tako zahtevnem okolju postajajo bolj tradicionalne oblike vodenja, ki temeljijo na strogih hierarhijah vse bolj zastarele in neučinkovite in kar je še pomembneje, kontraproduktivne. S tem ko se vodje preveč osredotočajo na nadzor in končne cilje in premalo na svoje ljudi, otežujejo doseganje lastnih želenih rezultatov.

Zato so različni avtorji in raziskovalci ugotovili, da se v prihodnosti kaže potreba po novem stilu vodenja, ki temelji na sodelovanju po načelu »vsi skupaj«. Predvsem avtorja koncepta »humble leadership«, ki smo ga v slovenščino prevedli kot »ponižno vodenj«, Edgar in Peter Schein  (2020) menita, da je, če želimo organizacije narediti učinkovitejše, potrebna kulturna preobrazba, da mora odnos med vodjem in zaposlenimi postati bolj oseben in kooperativen ter temeljiti na zaupanju. Ob preučevanju koncepta »humble leadership« se nam poraja vprašanje, če ne bi bil primernejši slovenski izraz »skromno vodenje«, glede na kulturni kontekst, v katerem ima beseda »ponižen« v slovenščini veliko konotacij, ki po našem mnenju niso najbolj skladne s kontekstom vodenja.

Ne glede na izraz je dejstvo, da za potrebno kulturno preobrazbo in gradnjo inovativnih rešitev, ki jih bo zahteval VUCA svet, potrebujemo novo paradigmo vodenja. Čeprav so različne oblike ponižnega vodenja že obstajale, kadar so naloge to zahtevale, smo sedaj zaradi hitrih sprememb in pogoste neučinkovitosti obstoječih vodstvenih pristopov, ponovno pred odločitvijo, kako spremeniti vodenje, da bo čimbolj učinkovito, da bodo cilji realizirani, zaposleni zavzeti in se bodo na delu počutili dobro.. Zavedamo se, da bo koncept ponižnega vodenja najbrž naletel na težave pri uveljavljanju v individualistični tekmovalno naravnani kulturi. Najtežji del pa bo spreminjanje prvin obstoječe managerske kulture.

Ko pomislimo na odlične lastnosti voditeljev, so prve, ki nam pridejo na misel, karizma, drznost in vizija. Ne bi pričakovali, da bomo na tem seznamu videli ponižnost oz. skromnost. Kljub temu pa najsodobnejše raziskave kažejo na učinkovitost ponižnega oz. skromnega vodenja, saj dokazujejo, da imajo t.i. ponižni vodje večji vpliv, pritegnejo boljše ljudi in si zaslužijo več zaupanja, spoštovanja in zvestobe kot tisti, ki se zanašajo na ego in moč.

Pojem ponižno vodenje (ang. Humble Leadership) pomeni nov pristop k vodenju, ki temelji bolj na osebnih odnosih kot na transakcijskih vlogah. Temeljni odnos med vodjem in zaposlenimi je bolj personaliziran in kooperativen.  Po mnenju avtorjem (Schein in Schein, 2020) ponižno vodenje pomeni proces ustvarjanja kulture, ki omogoča trajno in vzdržno napredovanje, saj temelji na globljem razumevanju nenehno razvijajočih se kompleksnosti medosebnih, skupinskih in medskupinskih odnosov, ki zahtevajo preusmeritev našega fokusa na proces skupinske dinamike in sodelovanja.

Ključno je torej pomagati ljudem, da čutijo, da ima njihovo delo namen / smisel, da so motivirani in polni energije, da lahko pri delu dajo vse od sebe. Ponižni vodje aktivno iščejo ideje in edinstvene prispevke zaposlenih, ki jim služijo. Tako ustvarjajo kulturo učenja in vzdušje, ki spodbuja zaposlene, da postanejo najboljši, kar lahko.

Seveda pa se moramo zavedati, da ponižno vodenje ne pomeni, da vodje zavzamejo držo ponižnosti in imajo nizko samopodobo, ampak je njihova odgovornost povečati lastništvo, avtonomijo in odgovornost zaposlenih – spodbujati jih, da razmišljajo sami in preizkusijo svoje ideje.

V nadaljevanju navajamo nekaj ključnih značilnosti ponižnih vodij:

• Vodijo ponižno. Preusmerijo pozornost od sebe in se osredotočijo na prispevke in potrebe tistih okoli sebe.
• Imajo notranjo moč. Biti skromen vodja ni znak krotkosti ali nemoči, ampak velike notranje moči. Najboljši vodje so navzven skromni in notranje samozavestni.
• Priznajo svoje napake. Vsi vodje so ljudje, kar pomeni, da vsi občasno delajo napake. Ko ste pripravljeni deliti svoje napačne korake in napake, omogočite drugim, da se globlje povežejo z vami. Skromnost je lastnost, ki drugim omogoča, da vidijo vašo človeškost.
• Iščejo prispevke drugih. Prvi korak, ko se obrnete na druge za prispevke, je biti dovolj ranljiv, da priznate, da potrebujete pomoč in vpogled drugih – kar je samo po sebi znak velikega značaja.
• So pristni. Vedo, kako pomembno je biti pristen. So ista oseba v zasebnem, javnem in osebnem življenju, v vsaki situaciji in ko sodelujejo in komunicirajo z različnimi vrstami ljudi.
• Vabijo k zaupanju. Poznajo in razumejo pomen zaupanja in se hkrati zavedajo, da je zaupanje – pridobiti ga, dati in zgraditi – temelj odličnega vodenja.
• Do drugih ravnajo spoštljivo. So dosledni in disciplinirani pri ravnanju z drugimi, do vseh so spoštljivi ne glede na njihov položaj, vlogo ali naziv.
• Razumejo svoje omejitve. Imajo samozavest, da prepoznajo svoje slabosti. Namesto da na svoje meje gledajo kot na grožnjo ali znak šibkosti, se obkrožajo z drugimi, ki imajo komplementarne veščine.
• Dajejo zgled. Njihovo vodenje ni izraženo kot avtoriteta »ker sem šef«, ampak v vsakem njihovem dejanju in besedi.

Povzamemo lahko, da je nedvomno v prihodnosti potrebno razmišljati o konceptu ponižnega oz. skromnega vodenja, saj pozitivno vpliva na rast in razvoj; spodbuja vseživljenjsko učenje, zavzetost in zadrževanje  zaposlenih ter pripomore k razvoju njihove zvestobe in predanosti. Po drugi strani pa  pozitivno vpliva na uspešnost zaposlenih skozi proces družbene okužbe in krepi ustvarjalnost podrejenih s krepitvijo najvišje ravni psihološke pogodbe (Ding et al., 2020).

Kako razviti ponižno vodenje?

Za razvoj lastnosti ponižnosti pri izvajanju vloge vodje je potrebna vest, srce, volja in razum; kritična sposobnost do samega sebe in velike doze tolerance, aktivno in afektivno poslušanje ter nevtralno opazovanje. Ponižno vodenje ne pomeni sledenje receptu in učenje novih veščin; gre za uporabo veščin, ki jih ljudje že imajo za izgradnjo in krepitev odnosov z ljudmi, ki jih vodimo in nam sledijo.

Viri:

1. Schein, E. H. in Schein, P. A. (2020). Ponižno vodenje, Celjska Mohorjeva družba.
2. Ding H, Yu E, Chu X, Li Y in Amin K (2020). Humble Leadership Affects Organizational Citizenship Behavior: The Sequential Mediating Effect of Strengths Use and Job Crafting. Front. Psycholology, 11 (65).