Izbirni predmeti študijskih programov 2. stopnje

Izbirni predmeti študijskih programov 2. stopnje

Nabor izbirnih predmetov
Izbirni predmet
6
Družbene inovacije in storitve za kakovost življenja

Pri predmetu boste raziskovali, kaj so družbene inovacije in kakšen je proces družbenega inoviranja. Spoznali boste, kako prispevajo družbene inovacije k večji kakovosti življenja (na področju zdravstva, izobraževanja, staranja in medgeneracijskega povezovanja, zaposlovanja, kulture, varovanje okolja). Bolje boste razumeli kakovost življenja in kako jo vrednotimo. Prav tako boste dobili vpogled v trende družbenega inoviranja ter v projekte in raziskave na področju družbenih inovacij.

Vsebina

DRUŽBENO INOVIRANJE in SOCIALNA EKONOMIJA

  • kaj je družbeno inoviranje (in kaj ni družbeno inoviranje, četudi je inoviranje)
  • razmerje med družbenim in tehnološkim inoviranjem
  • pomen družbenega inoviranja za razvoj storitev za kakovost življenja
  • kaj je socialna ekonomija (kot tretji sektor v razmerju do prvega - javnega in drugega - zasebnega sektorja)
  • primeri družbeno inovativnih produktov (storitev in proizvodov)

RAZVOJ DRUŽBENO INOVATIVNIH STORITEV ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

  • uvod v analizo stanja in analizo politik na področju
  • uvod v uporabo tehnik »design thinking« in kanvas poslovno modeliranje
  • pregled področij, ki predstavljajo potencial za razvoj družbeno-inovativnih storitev za kakovost življenja, s poudarkom na potencialih socialne ekonomije
  • prepoznavanje konkretnih družbenih problemov in priložnosti
  • generiranje družbeno inovativnih idej na podlagi tehnike »desig thinking«
  • razvijanje poslovnega modela družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja na podlagi tehnike kanvas (prilagojeni zadružni kanvas ali kanvas za družbene inovacije)

UPORABNIŠKE IN SOCIALNE ZADRUGE kot model razvoja in upravljanja družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja

  • pomen participacije in soupravljanja v razvoju in upravljanju družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja
  • definicija, vrednote in načela zadružništva; zgodovina zadružništva kot globalnega gibanja ter stanje zadružništva v Sloveniji in po svetu danes; različni tipi/vrste zadrug (delavske zadruge, potrošniške zadruge, stanovanjske zadruge, razvojne zadruge, socialne zadruge, zadruge producentov)
  • zadruge kot članske organizacije (pomen soupravljanja, pomen vključevanja deležnikov, pomen ekonomske participacije, pomen participacije za razvoj)
  • pomen uporabniških in socialnih zadrug za razvoj družbeno-inovativnih storitev za kakovost življenja (zadruge kot primeren model ali vzor za upravljanje skupnostnih storitev) v navezavi na participativno načrtovanje

STORITVE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA

  • načrtovanje politik na lokalni, državni in evropski ravni glede razvoja družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja ter pričakovani javni viri za financiranje teh storitev
  • zakonsko predpisane naloge države in lokalnih skupnosti (občin) glede storitev za kakovost življenja ter naloge države glede na pristojna ministrstva ter usmeritve glede javnih politik na področjih: skrbstvo (sociala, zdravje), mobilnost, hrana, stanovanja, energija ipd.)
  • razlike med javnim, zasebnim in tretjim (socialnoekonomskim) sektorjem kot različnimi izvajalci storitev za kakovost življenja ter oblikovanje hibridnih poslovnih modelov
  • razvoj novih družbeno inovativnih storitev znotraj pogojev družbenega stanja ter obstoječih javnih politik na področju storitev za kakovost življenja

PARTICIPATIVNI PRORAČUN kot mehanizem izboljševanja javnih storitev v mestih (z webinarjem gostujočega predavatelja)

  • institut participativnega proračuna (kaj to je in kako deluje)
  • primeri dobrih praks uvedbe participativnega proračuna
  • vpliv uvedbe participativnega proračuna na družbena okolja v katerih je uveden (z vidika izboljšanja storitev za kakovost življenja)
  • stanje glede uvedbe participativnega proračuna v mestih v Sloveniji

Cilji in kompetence 

  • Komuniciranje in participacija (poznavanje in sposobnost uporabe orodij za skupnostno participativno načrtovanje, razumevanje pojmov konsenza, soupravljanja, ekonomske demokracije, participativnega proračuna)
  • Sposobnost sodelovanja v razvojnih projektih ali vodenja in upravljanja razvojnih projektov (sodelovanje z deležniki, fasilitiranje procesov, animiranje prebivalcev, iskanje finančnih in drugih virov)
  • Predmetno-specifične kompetence:
  • Generiranje in upravljanje družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja (strokovno in ustvarjalno razvijanje družbeno inovativnih storitev, uporaba pristopov demokratičnega soupravljanja storitev)
  • Sposobnost vzpostavljanja novih subjektov socialne ekonomije kot enih ključnih nosilcev razvoja družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja (zagon zadrug, socialnih podjetij in nevladnih organizacij, ki nudijo družbeno inovativne storitve za kakovost življenja) 
  • Razumevanje povezave med družbenimi in tehnološkimi inovacijami (razumevanja medsebojne povezanosti družbeno inovativnih storitev za kakovost življenja ter uvedbe novih tehnoloških rešitev, ki podpirajo takšne storitve)
  • Sposobnost uporabe znanja s področja družbenega inoviranja za razvoj in upravljanje storitev za kakovost življenja (razvoj programov in projektov, kritično presojanje programov in projektov, implementacija novih storitev)
  • Sposobnost analiziranja izhodišč za razvoj novih storitev (analiziranje javnih politik ter analiziranje družbenega stanja kot izhodišč za razvoj novih storitev ter pogojev za upravljanje družbeno inovativnih storitev)
  • Sposobnost evalviranja uvedenih družbenih in družbeno-tehnoloških storitev (sistematično spremljanje uvedbe novosti ter sposobnost razumevanja posebnosti merjenja družbenih učinkov)
6
Družbeno odgovorno podjetništvo in poslovna etika

Družbena odgovornost podjetja (DOP) je tek na dolge proge. Podjetje mora znati uporabiti številna orodja DOP, v skladu z njimi načrtovati in poročati o svojem delu, to predstaviti različnim javnostim in pri tem vključevati številne deležnike. Žal je v svetu še vedno veliko primerov slabe prakse. Ker je teh preveč, smo se odločili, da se bomo iz slabih primerov kaj naučili, govorili pa bomo predvsem o primerih dobre prakse ter tako krepili pozitiven odnos do podjetništva in razvoja družbe, ob tem pa se predvsem iz njih učili, kako biti družbeno odgovoren in trajnostno naravnan.

Z letom 2017 so velika podjetja v EU zavezana poročati o nefinančnih vidikih poslovanja. To pomeni, da morajo ob ekonomskih vidikih poslovanja poročati še o družbenih in okoljskih vidikih. Kako lahko to počnejo, kaj vse morajo ob tem vedeti in kako DOP integrirati v vse procese, izdelke in storitve podjetja, bomo odkrivali pri predmetu.

Vsebina

  1. Pojmi družbene odgovornosti podjetništva, poslovna morala in poslovna etika
    • razmerje med poslovno moralo in poslovno etiko
    • ekonomija poslovne etike
    • poslovna etika kot kriterij uspešnosti v podjetništvu
  2. Pravo in morala ter etika
    • razmerje med pravom in moralo
    • vloga poslovnih običajev in dobrih poslovnih običajev
    • pomen etičnih kodeksov
    • nastanek prava in nastanek moralno etičnih pravil
  3. Dobri poslovni običaji kot standardi razumnega poslovnega poslovanja
    • dobri poslovni običaji kot standard povezovanja prava in morale v podjetništvu
    • sankcije za kršitev dobrih poslovnih običajev
    • vloga poklicnih kodeksov in vloga častnih sodišč in drugih organov, ki spremljajo in nadzorujejo poslovanje v skladu z družbeno odgovornostjo podjetništva in poslovno etiko
  4. Posebnosti uveljavljanja načel poslovne etike in poslovne morale ter dobrih poslovnih običajev na področju varovanja konkurence, preprečevanja omejevanja konkurence in varstva potrošnikov

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • spoznali vlogo in vsebino podjetništva v kapitalistični družbeno-ekonomski ureditvi;
  • spoznali družbeno odgovornost podjetništva v neposrednem družbenem okolju;
  • znali sprejemati poslovne odločitve v luči načel poslovne etike;
  • spoznali standarde poslovne morale v praksi;
  • seznanili z delovanjem častnih sodišč in drugih organov, ki odločajo o kršitvi poslovne morale;
  • spoznali vlogo dobrih poslovnih običajev in kodeksov etičnega obnašanja v poslovanju;
  • usposobljeni za delo etika v podjetju.
6
Ekonomija mest prihodnosti

Kako lahko omogočimo mestom gospodarsko rast in bolj trajnostni razvoj? Takih in podobnih vprašanj si v preteklosti še nismo postavljali. V sedanjem času pa postajajo vedno bolj aktualna in smiselna. Tudi mesta namreč morajo znati ekonomično gospodariti, poznati kazalnike za merjenje pametne ekonomije, ustvariti konkurenčnost mesta in ne nazadnje oblikovati blagovno znamko mesta. Pri predmetu Ekonomija mesta prihodnosti boste izvedeli tudi, kako financirati razvoj mesta iz proračunskih in neproračunskih virov financiranja. Ekonomski vidik razvoja mesta vključuje tudi prepoznavanje priložnosti pametnih mest in kako jih razviti v poslovno idejo. Skratka, kako z omejenimi viri v mestu ustvariti najboljše razmere za življenje zdaj in v prihodnosti.

Vsebina

  • Gospodarska rast in gospodarski razvoj mesta
  • Fleksibilnost trga dela v mestu
  • Eko-ekonomija
  • Krožno gospodarstvo
  • Kazalniki za merjenje pametne ekonomije (inovativnost, podjetništvo, produktivnost, sposobnost prilagajanja spremembam, mednarodna umeščenost, fleksibilnost trga dela, blagovna znamka) 
  • Ekonomika javnega sektorja
  • Mesta v globalnem okolju in njihova vloga v procesih mednarodnih tokov kapitala
  • Blagovna znamka mesta
  • Konkurenčnost mesta
  • Storitve javnega sektorja
  • Proračunski viri financiranja
  • Neproračunski viri financiranja
  • Učinkovito upravljanje javnih virov
  • Poslovne ideje in priložnosti pametnih rešitev v mestih (prepoznavanje, opredelitev, ocenjevanje, stroški)
  • Financiranje pametnih rešitev v mestih

Cilji in kompetence

Študenti bodo:

  • pridobili sposobnost, da bodo z uporabo teoretičnega znanja in ustreznih analitičnih pristopov samostojno analizirali obstoječe prakse in celostno pristopili k reševanju problemov za trajnostni razvoj in višanje kakovosti življenja v mestih;
  • razumeli silnice, ki vplivajo na gospodarstvo in različno konkurenčnost mest;
  • pridobili sposobnost razumevanja in analize kazalnikov pametne ekonomije (inovativnost, podjetništvo, produktivnost, sposobnost prilagajanja spremembam, mednarodna umeščenost, fleksibilnost trga dela, blagovna znamka);
  • razvili strokovne kompetence za reševanje ekonomskih problemov na ravni mesta;
  • razumeli pomen in gradnike eko-ekonomije;
  • pridobili znanje o pomenu in temeljnih elementih krožnega gospodarstva;
  • sposobni analizirati kazalnike za merjenje pametne ekonomije;
  • obvladali splošno znanje o ekonomiki javnega sektorja;
  • razvili sposobnost kritičnega mišljenja in reševanja problemov;
  • razvili prilagodljivost, iniciativnost in odgovornost ter pozitiven odnos do dela.
6
Ekonomika javnega sektorja

Predmet Ekonomika javnega sektorja se ukvarja z živo in obsežno tematiko o tem, kaj je javni sektor, kaj obsega, kako velik naj bo, kako vlogo naj ima in kako naj oblikuje svoje programe. Obstajajo splošna načela, na katerih sloni javni sektor danes, veljala pa so tudi že pred desetletji – poleg osnovnih načel se tudi razumevanje javnega sektorja in njegove vloge sčasoma spreminja, spreminjajo se oblike njegovega delovanja, njegove funkcije se razvijajo in prilagajajo sodobnim demografskim, socialnim, okoljskim in gospodarskim razmeram v družbi. Pri predmetu bomo spoznavali vlogo in obseg javnega sektorja, osnove ekonomike blaginje, osnove javne izbire, javne izdatke: zdravstvo, izobraževanje, obramba, osnove davčnega sistema in davki.

Vsebina

Vsebina predmeta Ekonomika javnega sektorja daje vpogled v osnove in najpomembnejše vsebine v javnem sektorju, kot so:

  • temelji mikroekonomije (eksternalije, nepopolnosti trga, asimetrija informacij ipd),
  • družbena blaginja,
  • teorija javne izbire,
  • področja javnega financiranja (zdravstvo, izobraževanje, znanost),
  • socialna varnost,
  • davki in obdavčenje,
  • proračun in fiskalna politika.

Predmet daje osnovne teoretične podlage in je zasnovan na način, ki študentom omogoča prenos osnovnih teoretičnih spoznanj v prakso na izbranem področju preko študij primerov, simulacij ter ustrezno argumentirano diskusijo. 

Predmet je sestavljen iz treh osnovnih delov: v prvem delu se ukvarjamo z vlogo države in javnih financ za gospodarski razvoj in obstoj družbe, v drugem se ukvarjamo s financiranjem in zbiranjem sredstev za financiranje javnega sektorja, v tretjem pa z javnimi izdatki, namenjeni za financiranje izvajanja javnih dejavnosti.

Struktura predmeta izhaja iz mikroekonomskih podlag, kjer se študenti seznanijo z osnovami, kot so javne dobrine, eksternalije, asimetrija informacij in nepopolna konkurenca. V tem kontekstu študenti spoznajo nepopolnost trga preko primerov in izkušenj. Po utemeljitvi nujnosti javnih dobrin in vlogi države v obstoju in funkcioniranju družbe, se v nadaljevanju predmet osredotoča na financiranje države ter njen odnos do javnih dobrin. Učinkovitost obdavčenja in družbena blaginja sta postavljena kot glavni cilj v omenjenih vsebinah, vsebine pa so osredotočene na različne vidike dohodka, bogastva in obdavčenja. Poseben poudarek je dan davkom in vplivom davkov na gospodarski razvoj. Davki in prispevki so analizirani z vidika davčnih načel, študenti pa spoznajo sistem davkov in prispevkov v Sloveniji ter dobijo vpogled v davčne tokove in celoten sistem javnih financ. Konkretna analiza javnih financ v Sloveniji je predstavljena za vse tri glavne javne blagajne (centralni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna). Celotna vsebina predmeta se povezuje na neenakost in razdelitev bogastva med skupinami prebivalstva.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu pridobili naslednje splošne in predmetno specifične kompetence:

  • poznavanje in razumevanje pomena in vloge države za funkcioniranje družbe;
  • usposobljenost za analiziranje in vrednotenje sistema financiranja države in javnega sektorja;
  • razumevanje in zmožnost analize ter vrednotenja davčnega sistema v Sloveniji in davčnih sistemov nasploh glede na davčna načela;
  • razumevanje in sposobnost analize javnih izdatkov in njihovega pomena za državljane in družbo, v celoti in po posameznih področjih (zdravstvo, izobraževanje, znanost, sociala);
  • razumevanje in sposobnost vrednotenja odnosa med zasebnim in javnim sektorjem ter zasebnimi in javnimi dobrinami;
  • usposobljenost analiziranja učinkovitosti trga, pomanjkljivosti trga, razumevanje pomena javnih dobrin, eksternalij;
  • razumevanje in zmožnost analize ter vrednotenja enakosti na različnih področij;
  • razumevanje slovenskega davčnega sistema, ločevanje med davki in prispevki, preko uporabe osnovnih davčnih pojmov, davčnih načel, ter zmožnost analiziranja in vrednotenja učinkov davkov;
  • zmožnost analiziranja in vrednotenja proračunskih postavk in sestave proračuna, proračunskega primanjkljaja, javnega dolga.
6
Ekonomska politika v medijih

Predmet Ekonomska politika v medijih izhaja z vidika, da je v današnjem okolju, ko imamo neomejen dostop do informacij, najpomembnejša obdelava teh informacij. Vse vrste podjetij enostavno morajo razumeti, kaj bodo medijske novice o odnosu vlade pomenile za njihovo poslovanje. Predmet temelji na primerih iz medijev in prinaša boljše razumevanje dejanskih in prihodnjih ukrepov ekonomske politike.

Študenti bodo razlikovali med instrumenti ekonomske politike. Informacije v medijih bodo znali prenesti v ustrezne koncepte makroekonomske in ekonomske politike, kar bodo morali dokazati v svoji seminarski nalogi.

Vsebina

  • Repetitorij iz statistike (odstotki, indeksi, deleži, stopnje rasti)
  • Mediji, tehnologija in družba
  • Repetitorij iz ekonomske politike (ekonomska politika kot politična akcija za kratkoročno spremembo parametrov gospodarjenja)
  • Kratkoročni, dolgoročni in vzporedni cilji ekonomske politike (vrste ciljev, ex-post proti ex-ante ekonomski politiki, število ciljev proti številu instrumentov)
  • Instrumenti in ukrepi ekonomske politike (skupine instrumentov glede na politične stroške, ki jih povzročajo)
  • Učinkovitost ekonomske politike (učinkovitost s stališča vladnega ukrepanja, učinkovitost s stališča odziva podjetij)
  • Orodja ekonomske politike (gospodarska tekma, demokracija, birokracija, družbeno pogajanje, družbeno planiranje – nacionalna strategija
  • Omejitve ekonomske politike (informacijska tehnologija, globalizacija, proračunska omejitev)
  • Regeneracija okolja (ekonomsko vzdržni proti priljubljenim ukrepom)

Cilji in kompetence

  • Cilj predmeta je, da študenti poznajo cilje, instrumente in ukrepe ekonomske politike kot političnega procesa pri spreminjanju pogojev gospodarjenja v narodnem gospodarstvu.
  • Poleg tega je cilj predmeta, da študenti razumejo razliko med posameznimi koncepti, na katerih temelji ekonomsko – politična dejavnost vsake vlade in to od ravni lokalne skupnosti (občina), preko nacionalne vlade pa vse do nadnacionalnih teles (Evropska komisija), ki se ukvarjajo s spreminjanjem  parametrov za gospodarjenje.
  • Najpomembnejši cilj predmeta pa je, da študenti usvojijo tehniko procesiranja poročil iz medijev o gospodarskih razmerah v okolju podjetja.
  • Študenti znajo utemeljiti svojo oceno pomena ukrepov ekonomske politike na osnovi tega, kako bodo predstavljeni v medijih.
  • Razumejo pomen določenih ukrepov za svoje podjetje in organizacijo ter predvidevati razmere, ki bi jih za njihovo organizacijo, oddelek ali delovno mesto povzročilo nadaljevanje določene ekonomske politike. Na osnovi tega bodo relevanten sogovornik vrhunskim strategom v podjetju in v organizaciji.
  • Študenti sposobni pripravljati utemeljena poročila o posameznih informacijah v medijih za vodstvene ravni v svojih podjetjih ali organizacijah.

Osebnostne in etične kompetence

  • bodo razlikovali med socialno družbo in socialno državo;
  • bodo dajali prednost socialnemu in družbeni odgovornosti;
  • bodo kritično opozarjali na pomanjkljivosti realne ekonomske politike;
  • bodo izkazovali visoko samostojnost pri analizi in pri predlaganju ukrepov v organizaciji;
  • bodo fleksibilni in odgovorni člani timov za pripravo ukrepov.
6
Inovacije v e-izobraževanju

Nove informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter družabna programska oprema so v zadnjih letih postale učinkovito orodje za izboljšanje kakovosti ter lažji dostop do izobraževanja in usposabljanja. S predmetom Inovacije v e-izobraževanju želimo študentom predstaviti najnovejše dosežke na tem področju in njihovo uporabnost za izboljšavo izobraževalnih in učnih procesov. Predmet je posebej usmerjen v predstavitev in razvijanje potencialov uporabe inovativnih rešitev IKT za izboljšanje izobraževanja in usposabljanja v celotnem življenjskem obdobju posameznika.

Poznavanje najnovejših izobraževalnih tehnologij in trendov razvoja v e-izobraževanju ter sposobnost kritične presoje, zmožnost izbire in uporabe inovacij so ključni za povečanje kakovosti in uspešno prenovo tehnološko podprtih izobraževalnih procesov v strokovnem usposabljanju, visokem šolstvu in vseživljenjskem učenju.

Vsebina

  1. Vloga inovacij v izobraževanju
  2. Trendi v e-izobraževanju
  3. Upravičenost uvajanja novih tehnologij v izobraževanje
  4. Inovativne izobraževalne informacijske in komunikacijske tehnologije
  5. Inovativno učno okolje
  6. Sistemi za upravljanje izobraževanja
  7. Resne igre in igrifikacija e-izobraževanja
  8. Simulacije, navidezni svetovi in obogatena resničnost za potrebe izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobni ustvarjalnega razmišljanja in delovanja na področju inoviranja v e-izobraževanju in komuniciranja v družabnih medijih;
  • spoznali vpliv informacijskih tehnologij na posamezne procese v e-izobraževanju;
  • razumeli pomen uvajanja informacijskih tehnologij v izobraževanje;
  • sposobni kritično presoditi uporabnost in ustreznost inovativnih tehnologij za e-izobraževanje;
  • sposobni analizirati, načrtovati in pripraviti ustrezno e-izobraževalno okolje;
  • razvili zanimanje za delo na področju inovacij ter spremljali novosti e-izobraževalnih tehnologij;
  • sposobni vnašanja inovacij pri menedžmentu vseživljenjskega izobraževanja, podprtega z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami; sposobni za iskanje novih virov znanja.
6
Integrirani trajnostni razvoj in prostorsko načrtovanje

Le zakaj bi bilo pomembno sistemsko in dolgoročno celostno prostorsko načrtovanje pametnih mest? Pri predmetu boste obravnavali ključne urbanistične modele, teorije, sisteme in metode načrtovanja mest kot tudi skušali zajeti celovitost z upoštevanjem različnih vidikov družbenih, ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih, okoljskih in tehnoloških sprememb. Poleg tega boste razmišljali, koga vse vključiti v načrtovanje (javno-zasebno partnerstvo in participacija prebivalstva, skupnosti, nevladne organizacije, zasebne prakse in raziskovalno-izobraževalne institucije). Ob tem se boste seznanili s procesi planiranja, plansko dokumentacijo in komunikacijo.

Vsebina

UVOD

  • Ključni urbanistični modeli, teorije, sistemi  in metode načrtovanja mest v kontekstu družbenih, ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih, okoljskih in tehnoloških sprememb.

PAMETNA MESTA

  • Definicije in koncepti pametnega mesta, ki vključujejo različne vidike: pametno energijo, pametno infrastrukturo,pametno tehnologijo, pametne zgradbe, pametno mobilnost, pametne meščane, pametno upravljanje in pametno zdravstveno nego. Pomen družbene odgovornosti in razvoj družbenega okolja.
  • Mesta po meri človeka.

POSTINDUSTRIJSKO MESTO V KONTEKSTU 4. INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE

  • Teorije, koncepti in interdisciplinarni pristopi pri sodobnih procesih preobrazbe urbanih območij – arhitekutra-mesto-krajina, formalne/neformalne strukture, lokalni/globalni trendi. 
  • Prostorski, kulturni, socialni in ekonomski vpliv na urabne transformacije.
  • Praktični primeri dobrih praks.

TEORIJA PARTICIPACIJE IN INTERDISCIPLINARNOSTI KOT OBLIKE URBANEGA PROCESA NAČRTOVANJA RAZVOJA PAMETNIH MEST, MESTNIH ČETRTI/SOSESK, ULIC, JAVNEGA PROSTORA, DEGRADIRANIH IN OPUŠČENIH PROSTOROV - DRUŽBENA IN EKONOMSKA INTERVENCIJA

  • Poudarek na ekonomski, okoljski, socialni in kulturni vitalnosti.
  • Strategija in metode urbane regeneracije, revitalizacije, inovativni in celoviti pristopi, vključevanje različnih deležnikov s podarkom na lokalnih skupnostih in različnih urbanih populacijah (primeri dobre prakse).
  • Praktični primeri dobrih praks.

GLOBALNO vs LOKALNO - MESTA IN ARHITEKTURA  V SOCIALNO-EKONOMSKEM KONTEKSTU

  • Globalni izzivi in načrtovanje v lokalnem okolju.
  • Generična arhitektura globalnih trendov.
  • Procesi planiranja top-down in bottom-up - javno-zasebno partnerstvo in participacija prebivalstva, skupnosti, nevladnih organizacij, zasebne prakse in raziskovalno-izobraževalnih institucij.
  • Praktični primeri dobrih praks.

MESTA PRIHODNOSTI - VRTNO vs DIGITALNO

  • Predstavitev najnovejših tehnologij in konceptov mest prihodnosti.
  • Novi družbeni koncepti.
  • Nove vizije oblik bivanja in dela.
  • Koncept Ekotopija.
  • Praktični primeri dobrih praks.

Cilji in kompetence

Študenti bodo:

  • poznavali globalne izzive pri uvajanju trajnostnih rešitev v lokalno okolje;
  • poznavali pomen vključevanja različnih deležnikov v procesu oblikovanja strategij, prostorskih konceptov in intervencij ter različnih platform in orodij za učinkovito komunikacijo ter vključevanje prebivalcev pri odločanju;
  • spoznali integralne pristope pri razvoju vsebine in oblike pametnih mest v kontekstu urbanega trajnostnega razvoja-okoljski, finančni in socialni vidik;
  • usposobljeni za vključevanje inovativnih in celostnih pristopov pri načrtovanju pametnih mest;
  • osvojili principe preudarne in družbeno odgovorne rabe prostora;
  • sposobni kreativnega, inovativnega in kritičnega mišljenja pri konceptualnih vsebinskih in oblikovnih zasnovah razvoja pametnih mest;
  • razumeli pomen 4 industrijske revolucije in razvojnih posledic v prostoru;
  • razumeli pomen in način zgoščevanja mestnega urbanega tkiva;
  • spoznali pomen zgodovinskega konteksta mesta za razvoj sodobnega mesta, sodobne metropole,
  • sposobni delovanja v timu.
6
Intelektualna lastnina

Pri razvoju inovacij in tudi na splošno pri poslovanju je pomembno poznavanje intelektualne lastnine. Kako lahko zaščitimo novost, da pridobimo ekskluzivno pravico uporabe za določeno obdobje? Kako lahko zaščitimo patent, kako blagovno znamko, kako storitev? Kako je treba ravnati z avtorskimi in moralnimi pravicami? Kako je z aktualnimi računalniškimi programi? V katerih primerih je vredno zaščititi novost kot patent in v katerih rajši zaščititi novost kot skrivnost podjetja?

Vse te odgovore boste odkrivali pri predmetu Intelektualna lastnina, kjer boste na primerih dobrih praks podjetij doma in po svetu lahko pripravili rešitve za svoja delovna okolja.

Vsebina

  1. Opredelitve osnovnih pojmov
  2. Pravni temelji intelektualne lastnine
  3. Oris mednarodnega sistema intelektualne lastnine
  4. Koncepti konkurence in tržna klasifikacija pravic intelektualne lastnine
  5. Ekonomika patentov in avtorske pravice
  6. Ekonomika blagovnih in storitvenih znamk
  7. Strateško upravljanje z intelektualno lastnino

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje pravnih načel intelektualne lastnine;
  • poznavanje ekonomskih načel intelektualne lastnine;
  • poznavanje poslovodnih načel in poslovnih ciljev intelektualne lastnine;
  • sposobnost razumevanja pomena in trendov v razvoju intelektualne lastnine;
  • usposobljenost analize uporabe intelektualne lastnine v vsakodnevnem in strateškem upravljanju v podjetjih;
  • razumevanje povezanosti intelektualne lastnine z inovativnimi podjetniškimi procesi;
  • sposobnost za ocenjevanje konkurenčnih prednosti podjetij na podlagi portfelja pravic intelektualne lastnine;
  • razumevanje sodobne tržne družbe znanja;
  • razumevanje pomena intelektualne lastnine v komercialnem prenosu tehnologije;
  • sposobnost vgraditve varstva intelektualne lastnine v strateško upravljanje inovativnih podjetij.
6
Javne politike in vodenje projektov v javnem sektorju

Pri predmetu se boste natančneje seznanili z javnimi politikami in nadalje raziskovali, kako se javne politike odražajo pri spodbudi trajnostnega razvoja v pametnih mestih. Izvedeli boste, kako pridobiti sredstva za projekte razvoja pametnih mest, kako voditi projekte v javnem sektorju in kako upravljati tveganja. Pregledali boste tudi, kateri so obstoječi finančni viri EU za pametna mesta. Ob tem pa boste ob študijah primerov in simulacijah pridobivali izkušnje s tega področja.

Vsebina

  • Javne politike – definicija in razločevanje
  • Akterji v javnih politikah
  • Javno politični proces
  • Trenutni izzivi javnih politik
  • Interakcija javnih institucij, družbe in trgov pri oblikovanju javnih politik in storitev
  • Urbana in regionalna politika na nacionalnem, regijskem, evropskem in globalnem nivoju
  • Javne politike za podporo trajnostnemu razvoju
  • Projekt, procesi projekta, razvrstitev projektov
  • Projekti v javnem sektorju
  • Management in projektni management v javnem sektorju (opredelitev javnega sektorja, management v javni upravi, projektni management v javni upravi)
  • Regionalni, državni, evropski in drugi programi ter skladov za razvojno-raziskovalne projekte
  • Pridobitev projekta, terminski načrt, finančni načrt, nadzor
  • Projektna komunikacija in marketing projekta
  • Vrednotenje projektov v javnem sektorju
  • IT podpora pri načrtovanju in vodenju projekta
  • Spretnosti in tehnike za vodenje projektov v javnem sektorju
  • Vodenje projektov in načela trajnosti
  • Finančni viri EU za pametna mesta
  • Upravljanje s tveganji
  • Vloga projektnih vodij
  • Študije primerov in simulacije

Cilji in kompetence

Študent bo:

  • razumel teoretično ozadje javnih politik in javno političnega delovanja;
  • sposoben opredeliti ključne elemente in akterje v javno političnem procesu;
  • sposoben razumevanja in vrednotenja javnih politik ter njihove medsebojne prepletenosti;
  • sposoben znanstvenega in metodičnega analiziranja javnih politik;
  • sposoben uporabljati teoretično znanje projektnega managementa na konkretnih primerih projektov;
  • razumel vlogo projektov v javnem sektorju;
  • sposoben strateškega in celovitega pristopa, učinkovitega vodenja ter timskega dela;
  • sposoben identificirati možnosti financiranja projektov iz EU-sredstev;
  • razvil socialne in komunikacijske kompetence za delovanje v lokalnem in mednarodnem okolju.
6
Kitajščina z značilnostmi azijske poslovne kulture

Pri sklepanju poslov v mednarodnem okolju je zelo pomembno poznavanje tuje kulture in običajev. Pri predmetu nas zanima zlasti, kaj je pomembno pri sklepanju poslov z azijskimi državami, kaj so posebnosti, na katere moramo biti pozorni pri uspešnosti dogovorov in pogodb. Pomembna prednost pri dogovarjanju o sodelovanju z azijskimi državami je zagotovo poznavanje osnovnih fraz in izrazov v njihovem jeziku. Kitajska je največja med azijskimi državami; učimo se osnov kitajskega jezika, večinoma govorjenega jezika, nekaj osnovnih besed in pomenov pa spoznamo tudi v pismenkah. Namen predmeta je zlasti spoznavanje kulture in osnov jezika za lažje sklepanje poslov, zato predznanje kitajskega jezika ni potrebno.

Vsebina

  1. Kitajski jezik in pisava – uvod
    • jezikovne osnove (osnove fonologije, posebnosti tonalnega jezika, vrste tonov, izgovorjava, pisava (pinyin - pismenke), poudarek na fonetiki)
    • pozdravi, predstavitve, naslavljanje, opravičilo ...
    • pogoste teme vsakdanje komunikacije in besedišče pogovorne in poslovne kitajščine
  2. Kitajski jezik in pisava – izbrane teme
    • osnovno besedišče s področja poslovanja
    • vsakdanje komunikacijske situacije v poslovnem okolju (na letališču, na obisku,  na sestanku, pri poslovnem kosilu/večerji)
    • značilnosti osnovne poslovne pisne komunikacije s kitajskim poslovnim partnerjem (elektronska pošta, vabilo ipd.)
  3. Komunikacija v azijskem poslovnem okolju
    • temeljne značilnosti poslovanja v azijskem okolju, regionalne razlike (Kitajska, Japonska, Južna in Jugovzhodna Azija)
    • opredelitev temeljnih razlik v vedenjskih vzorcih in navadah kitajskega in evro-ameriškega poslovnega okolja (kognitivno-jezikovni in družbeno-kulturni vidiki)
    • poslovna etika in etiketa v azijskem poslovnem okolju
    • verbalna in neverbalna komunikacija v formalnih in neformalnih poslovnih situacijah (predstavitve, sestanki, pogajanja, družabni dogodki, vzdrževanje kontaktov, reševanje konfliktov)

Cilji in kompetence

Cilji:

Temeljni namen predmeta je učenje standardne kitajščine na vstopni ravni za potrebe študentov magistrskega programa v okviru njihovih delovnih potreb ali poslovnih priložnostih na Kitajskem in v drugih državah azijske regije oziroma drugod v tujini. Ponujene vsebine pri predmetu vključujejo različne elemente učenja kitajskega jezika in ustrezne tematske sklope, kjer se študenti seznanjajo z različnimi specifikami kitajskega poslovnega okolja, navad, značilnosti politično-ekonomskega sistema in kulturno specifičnih vzorcev poslovnega obnašanja kitajskega in azijskega poslovnega sveta. Na visokošolski ravni ponudimo ta predmet predvsem v programih, ki usposabljajo študente za širše poznavanje azijske poslovne kulture in za splošno komunikacijsko rabo kitajščine.

Poleg sporazumevanja ter ustreznega odzivanja v preprosti jezikovni interakciji bodo študenti pridobili zavest o specifikah medkulturnega stika različnih in oddaljenih kultur in zakonitosti tega poslovnega okolja in pri tem še bolje pridobili sposobnost razumevanja in obvladovanja globalnega poslovnega okolja.

Splošne kompetence:

Študenti bodo:

  • pridobili sposobnost razumevanja globalnega okolja in medkulturnih razlik;
  • zvišali raven zmožnosti medjezikovnega zavedanja;
  • uporabljali kritično analizo za boljše razumevanje kitajskega in azijskega poslovnega okolja;
  • usvojili spretnosti za prepoznavanje in vrednotenje vpliva kulture na poslovne dejavnosti.

Predmetno-specifične kompetence:

Študenti bodo:

  • pridobili osnovne sporazumevalne, slušne in bralne spretnosti  v kitajskem jeziku (razumeti kratke dialoge, vprašati in odgovoriti na enostavna vprašanja, prebrati nekaj osnovnih pismenk);
  • usvojili osnovno izrazoslovje in komunikacijske vzorce v poslovnem okolju s specifičnih področij (poslovanje..);
  • spoznali bistvene kulturne elemente za poslovni uspeh na Kitajskem v 21. stoletju;
  • uporabljali medkulturno komunikacijo v dani poslovni situaciji;
  • spoznali specifike kitajskega politično-ekonomskega sistema;
  • poznavanje temeljnih zakonitosti poslovanja v kitajskem in azijskem kulturnem okolju.
6
Komuniciranje z vplivnimi javnostmi in lobiranje

S terminologijo zastopanja interesov, lobiranja in pogajalskih tehnik se večkrat srečamo. Te izraze pogostokrat slišimo ali celo uporabljamo. Vendar ali res razumemo, kaj pomenijo? Kakšen namen ima lobiranje? Kaj je poslovno lobiranje? Kakšna je razlika med lobiranjem in komuniciranjem z vplivnimi javnostmi? Kakšen pomen imajo za organizacijo pogajanja ter kako so povezana s komuniciranjem in lobiranjem?

Pogosteje, kot se tega zavedamo, smo se v različnih okoliščinah prisiljeni angažirati v vlogi lobista oziroma pri pogajanjih zastopati svojo organizacijo. Kdor ne zna dobro komunicirati, ne bo znal poslovnim partnerjem ali organom oblasti uspešno predstaviti produktov, storitev ali projektov svoje organizacije, pridobiti kupcev ali investitorjev ter si pridobiti primernega položaja v lastnem delovnem okolju. Najmanj, kar potrebuje vsak za svojo obrambo, je poznavanje lobističnih in pogajalskih strategij in taktik, ki jih bodo pogosto drugi deležniki uporabljali v komunikaciji z vami. Pomembno je poznati tudi kriterije etičnosti in legitimnosti njihovega ravnanja, da bi se lahko dovolj hitro odločili, kako ravnati ob takih preizkušnjah.

Vsebina

1. Opredelitev pojmov: javne/vladne zadeve, zastopanje interesov, komuniciranje z vplivnimi javnostmi, zagovorništvo, interesne in skupine pritiska, mreženje, možganski trusti in lobiranje;
2. Kategorije lobiranja po kriteriju družbene korektnosti (zakonito, legitimno, etično);
3. Kategorije vplivnih struktur: šampioni, zavezniki, omahljivci, mehki in trdi nasprotniki;
4. Razvoj lobistične dejavnosti in specifika glede na kulturno-politični kontekst;
5. Tipologija lobiranja (domače, profesionalno, neposredno- posredno, formalno-neformalno, povratno);
6. Dejavnosti lobistov;
7. Lobiranje in korupcija;
8. Lobiranje in mediji;
9. Zakonodaja in samoregulacija lobistične dejavnosti: smoter, problemi in učinkovitost;
10. Kvalitete in kompetence uspešnega lobista;
11. Lobistične strategije in taktike;
12. Specifika lobiranja v EU (kdo, koga, kako in zakaj lobira EU institucije);
13. Organizacija – subjekt v evropskem komunikacijskem prostoru;
14. Orodja in metode komuniciranja z vplivnimi javnostmi;
15. Koncipiranje, sestava in sprejetje programa  komuniciranja z vplivnimi javnostmi in lobiranja (KVJL);
16. Izvajanje KVJL programa;
17. Zastopanje interesov in lobiranje za posamezno organizacijo v Bruslju; 
18. Opredelitev pogajalskega procesa;
19. Tipologija pogajanj in pogajalcev;
20. Mednarodna pogajanja in multikultura.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

1. Celovito in avtentično razumevanje vloge organizacije, kot subjekta v lokalnem, državnem in mednarodnem komunikacijsko-lobističnem prostoru za različne profile strokovnjakov (managerjev, tržnikov, vodij razvojno-inovacijskih oddelkov, vodilnih v lokalnih skupnostih);
2. Obvladovanje lobističnih orodij in instrumentov komuniciranja z vplivnimi javnostmi, zagovorništva, vključevanja v interesne in skupine pritiska ter v možganske truste;  
3. Sposobnost opredeliti ustrezno strategijo in taktike v konkretnem primeru lobiranja; 
4. Pravilno izbirati in učinkovito uporabljati lobistična orodja v različnih kontekstih; 
5. Produktivno angažiranje in sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki za komuniciranje in lobiranje;
6. Upoštevati pri svojem lobističnem delovanju kriterije zakonitega, legitimnega in etičnega lobiranja;
7. Sposobnost opredeliti primeren in učinkovit program lobiranja za svojo organizacijo v EU kontekstu;
8. Obvladati pogajalske veščine in tehnike kot sestavnega dela lobističnih procesov.
9. Prepoznavanje potencialnih nasprotnikov in podpornikov pri lobističnih naporih organizacije; 
10. Sposobnost objektivne analize doseženih rezultatov in napak/pomanjkljivosti v opravljeni lobistični akciji.

6
Kreativno upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti

Inovacije v storitveni dejavnosti so prav tako pomembne kot tehnološke, saj vse tehnološke inovacije vsebujejo tudi storitve (npr. raziskave, trženje, vzdrževanje …) in z razvojem tudi njihove izboljšave. Tehnološke in storitvene inovacije se torej prepletajo. Pri tem predmetu iščemo odgovore zlasti na vprašanja, kako potekajo inovacije v najbolj reprezentativnih storitvenih panogah, npr. trgovina, turizem, komunala, IT-programiranje, telekomunikacije, izobraževanje itd. Opazujemo razlike med panogami in med državami. Zanima nas, kakšni so trendi, kako ustvarjajo novosti, kako v teh panogah poteka invencijsko-inovacijski proces, kako v takih panogah vodijo/upravljajo inovacije, kje so ozka grla in z njimi možnosti za izboljšave. Študenti imate priložnost ob spoznavanju teorije in dobrih praks proučiti inoviranje svoje organizacije ter predlagati izboljšave.

Vsebina

  1. Razvoj storitvenih dejavnosti in inovacije na področju storitvenih dejavnosti
  2. Management spreminjanja invencij v inovacije v storitvene dejavnosti
  3. Spodbujanje inovacij v storitveni dejavnosti
  4. Upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti v povezavi z družbeno odgovornim podjetništvom, poslovno etiko in visoko profesionalnostjo
  5. Merila uspešnosti v upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti
  6. Pomen posameznih oblik povezovanja organizacij na področju storitvene dejavnosti ter inovativni pristop pri tem
  7. Inovacijski sistemi po posameznih sektorjih (izobraževanje, javna podjetja, turizem …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja spreminjajočega se globalnega trga in v zvezi s tem potreba po nenehnem upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost uporabe ter obvladovanje raziskovalnih metod in prognostičnih orodij za upravljanje inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost spodbujanja, vodenja in usmerjanja inovacijskih procesov in inoviranja inovacijske kulture v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost kreativnega razmišljanja, oblikovanje smelih inovativnih rešitev v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost razumevanja upravljanja inovacij v storitveni dejavnosti v povezavi z družbeno odgovornim podjetništvom, poslovno etiko in visoko profesionalnostjo;
  • sposobnost pozitivnega odnosa do kreativnega upravljanja inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanj pri upravljanju inovacij v storitveni dejavnosti;
  • sposobnost razumevanja inovacijskih sistemov na različnih področjih storitvenih dejavnosti v Sloveniji in v svetu.
6
Kreativno upravljanje tehnoloških inovacij

Danes veljajo tehnološke inovacije za gonilo razvoja nekega gospodarstva. Vendar kako jih razviti, kaj omogoča podjetju/organizaciji ustvarjanje novosti? Kako razviti iz invencije inovacijo? Kaj je pomembno pri zaščiti novosti in kakšne so strategije trženja neke novosti ali plasiranja na novi trg?

Na taka in podobna vprašanja boste odgovarjali pri predmetu Kreativno upravljanje tehnoloških inovacij. Ob tem pa spoznavali dobre prakse priznanih podjetij doma in po svetu ter poskušali razviti pri aplikativnem projektu svojo idejo v tehnološko inovacijo.

Vsebina

  1. Osnovna teorija tehnologij in razvoj
  2. Pojmi, ki opredeljujejo tehnološke spremembe in inovativnost (razločevanje med visoko, srednjo in nizko tehnologijo), ter metode tehnološkega predvidevanja (delfi, metoda dolgoročnih scenarijev, strokovni paneli, ključne tehnologije, drevesa relevance)
  3. Razlogi za oblikovanje in izvajanje nadnacionalnih (EU), nacionalnih in regionalnih tehnoloških in inovacijskih  politik: neuspeh trga, stroškovna (ne)učinkovitost  inovacij, zaostajanje v mednarodni konkurenčnosti, človeški viri)
  4. Razvoj podjetij, zasnovanih na novih tehnologijah (priprava inovacijske strategije, raziskovalno razvojna strategija, posebnosti razvojnih faz v tehnoloških podjetjih, lastniško in dolžniško financiranje posameznih faz razvoja)
  5. Tehnološke inovacije (proces tehnološke inovacije, življenjski cikli proizvodov, tehnologij in industrijskih panog)
  6. Tehnologija kot konkurenčna prednost
  7. Mesto in vloga intermediarnih podpornih institucij pri spodbujanju tehnološkega razvoja (znanstveni in tehnološki parki, tehnološke agencije, tehnološki centri, tehnološke platforme, tehnološke entitete itd.)
  8. Oblike povezovanja tehnoloških podjetij v geografsko zaokroženih območjih (grozdenje in ostale oblike mrežnega povezovanja), interaktivna podjetniška omrežja
  9. Sektorski inovacijski sistemi (farmacija, mobilne  telekomunikacije, industrija orodnih strojev)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja hitro spreminjajočega se globalnega, nacionalnega in regionalnega tehnološkega okolja;
  • obvladovanje raziskovalnih metod in prognostičnih orodij (različne metodologije in tehnike tehnološkega predvidevanja) za upravljanje tehnoloških inovacij;
  • sposobnost spodbujanja, vodenja in usmerjanja inovacijskih procesov in upravljanja inovacij;
  • sposobnost razumevanja pomena in difuzije ključnih generičnih tehnologij (informacijske in telekomunikacijske tehnologije, biotehnologija, napredni materiali, okoljske tehnologije, nanotehnologija );
  • sposobnost razumevanja in obvladovanja oblik prenosa znanja in transfera znanja in tehnologije na mednarodni in nacionalni ravni;
  • znanja s področja managementa tehnologij, ki vključuje vse aktivnosti od identifikacije, izbora, pridobitve in uporabe novih tehnologij do zaščite znanja;
  • spoznanja o potrebah po poznavanju tehnoloških sposobnosti pri oblikovanju strategije podjetja;
  • sposobnost razločevanja ekonomskega pomena tehnoloških od ne-tehnoloških (organizacijskih in ostalih poslovnih inovacij ) in potreb po celovitem inovacijskem managementu z inoviranjem kulture;
  • sposobnost razumevanja sektorskih inovacijskih sistemov na področju predelovalnih in storitvenih dejavnosti v svetu in v Sloveniji.
6
Mednarodni marketing

Z globalizacijo in internacionalizacijo podjetij je tudi marketing razvil mednarodne vidike svojega delovanja. Ali vas zanima, kako proučiti različna okolja za vstop na tuji trg, kako opraviti mednarodno tržno raziskavo, kako segmentirati, diferencirati, kateri so najučinkovitejši načini in oblike vstopa na tuje trge? Kako deluje trženjski splet, kako strateško upravljati blagovno znamko na mednarodnem trgu? Ter ne nazadnje, kako uporabiti digitalno revolucijo (digitalni marketing) za boljše trženje mednarodno in globalno? Odgovore na ta vprašanja boste raziskovali in odkrivali pri predmetu Mednarodni marketing.

Vsebina

Predmet posreduje vsebinske, odločitvene in konceptualne osnove za tržno delovanje podjetja na mednarodnih trgih. Vključuje spoznanja o sodobni zasnovi mednarodnega marketinga, odločitvenih orodjih in konceptih za podporo izvajanja marketinških aktivnostih na mednarodnih trgih.

Predvideni vsebinski sklopi:

  • SODOBNI POMEN IN RAZSEŽNOSTI MEDNARODNEGA MARKETINGA: razvoj in pomen mednarodnega marketinga, dejavniki sprememb na mednarodnih trgih, mednarodna konkurenčnost podjetij
  • ANALIZA OKOLIJ MEDNARODNEGA MARKETINGA: ekonomsko, politično, pravno-zakonodajno, sociokulturno okolje, informacijsko-tehnološko okolje, ekološko okolje, pomen analize okolij kot podlaga za odločanje o vstopu na tuje trge (PEST/SLEPT/C analiza)
  • RAZISKOVANJE TUJIH TRGOV: opredelitev mednarodnih tržnih raziskav, proces mednarodnih tržnih raziskav
  • IZBOR TUJIH TRGOV IN ODLOČITVE O VSTOPU NA TRGE: značilnosti in proces izbora trgov v mednarodnem marketingu, segmentiranje, diferenciacija/standardizacija v mednarodnem marketingu
  • STRATEGIJE VSTOPA NA TUJE TRGE: oblike in načini vstopa podjetij na mednarodne trge
  • TRŽENJSKI SPLET V MEDNARODNEM MARKETINGU: mednarodna politika izdelka, mednarodna politika določanja cene, mednarodne tržne poti, mednarodno komuniciranje 
  • STRATEŠKO UPRAVLJANJE BLAGOVNIH ZNAMK ZA MEDNARODNE TRGE: opredelitev in pomen blagovne znamke, uravnotežen pogled na blagovno znamko, imidž in identiteta, zaznana vrednost blagovne znamke, modeli zaznane vrednosti blagovne znamke
  • INTERNET IN ZASNOVA MEDNARODNEGA MARKETINGA: digitalna revolucija

Cilji in kompetence

Cilji predmeta:

  • usposobiti študente za razumevanje procesa globalizacije trgov in procesa internacionalizacije podjetij ter vpliva teh procesov na mednarodno trženje podjetja;
  • sistematično nadgraditi trženjsko znanje na področju mednarodnega marketinga;
  • usposobiti študenta za uporabo pridobljenega znanja v konkretnih kompleksnih situacijah na področju mednarodnega marketinga;
  • usposobiti študenta za samostojno uporabo pridobljenega znanja v procesih sprejemanja poslovnih odločitev podjetja/organizacije;

Študentje bodo razvili splošne kompetence:

  • sposobnost kreativnega spopadanja z izzivi mednarodnega trženja ter kreativnega razmišljanja za učinkovito reševanje poslovnih problemov;
  • sposobnost razumevanja pomembnosti procesa mednarodnega trženja za sprejemanje poslovnih odločitev v praksi;
  • usposobljenost za analizo, sintezo in samostojno oblikovanje rešitev trženjskih problemov podjetja/organizacije;
  • sposobnost analize, sinteze, predvidevanja in načrtovanja strateških odločitev podjetja/organizacije;
  • razvoj komunikacijskih  in pogajalskih sposobnosti, timsko delo in sposobnost kritične /samo/refleksije;

Študentje bodo razvili predmetno-specifične kompetence:

  • razvoj veščin za uporabo znanja s področja menedžmenta mednarodnega marketinga;
  • sposobnost razumevanja umeščenosti mednarodnega marketinga v poslovne procese v podjetju;
  • poznavanje analitičnega pristopa za analiziranje tržnih priložnosti na tujih trgih;
  • poznavanje pristopov za izbor tujih trgov ter za snovanje strategij in programov za tuje trge;
  • poznavanje procesa tržnega raziskovanja ter sodobnih metod in informacijskih orodij v mednarodnem marketingu;
  • razumevanje posebnosti domačega vs. mednarodnega trženja, standardizacije in adaptacije;
  • sposobnost uporabe metod in tehnik, ki omogočajo učinkovito načrtovanje in upravljanje na področju mednarodnega marketinga;
  • sposobnost za razumevanje in kritično analizo pri reševanju konkretnih poslovnih problemov na področju procesov mednarodnega marketinga;
  • sposobnost samostojnega načrtovanja , vodenja in evalviranja procesov ter uporabo uspešnih orodij na področju mednarodnega marketinga glede na potrebe trga  in konkurenčnih prednosti izdelkov/storitev;
  • sposobnost uporabe pridobljenih znanj in veščin pri analizi, sintezi, predvidevanju, načrtovanju, udejanjanju in nadzoru odločitev na področju mednarodnega marketinga v podjetju/organizaciji.
6
Mednarodno gospodarsko pravo

Bi želeli prepoznati, katero normo oziroma norme je treba uporabiti za konkretno pravno razmerje z mednarodnim elementom, to je razmerje med subjektoma, praviloma gospodarskima, ki po določenih merilih ne pripadata isti državi? Da bi lahko pravo uporabili v praksi, moramo predvsem poznavati njegovo sistematiko, da se lahko znajdemo v množici predpisov, ki jih sprejemajo najrazličnejše institucije in tudi avtonomno oblikujejo gospodarski subjekti znotraj meja posameznih držav in seveda zunaj njihovih okvirov.

Namen predmeta je, da pridobite znanje s področja mednarodnega gospodarskega prava in to znanje uporabite v praksi, hkrati pa tudi usvojite osnovna moralna načela delovanja mednarodnega prava oziroma prava na splošno in skladno z njimi delujete v praksi.

Vsebina

  1. Temelji mednarodnega javnega in mednarodnega zasebnega prava
    • viri mednarodnega javnega in mednarodnega zasebnega  prava
    • mednarodne in evropske organizacije (OZN, EU, SE)
  2. Mednarodno javno in mednarodno zasebno gospodarsko pravo
    • mednarodne institucije gospodarskega prava (WTO, UNCITRAL itd.)
  3. Tendence mednarodnih odnosov (globalizacija, vojna za surovine, wall-martizacija)
    • pregled statističnih podatkov za Evropo, ZDA, Kitajsko in Rusijo
  4. Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga
    • uporaba notranjega pogodbenega prava in kolizijska pravila
    • uporaba Dunajske konvencije in njene posebnosti
    • sodno reševanje pogodbenih sporov
  5. Pravna ureditev mednarodnega transporta
    • železniški, cestni, zračni in pomorski promet
    • posamezne mednarodne konvencije, ki urejajo promet
  6. INOTERMS klavzule
    • pomen transportnih klavzul
    • zavarovanje prevoza
  7. Mednarodnopravni vidiki intelektualne lastnine
  8. Mednarodne arbitraže in reševanje sporov
  • arbitražni postopek v mednarodnih arbitražah
  • posebnosti arbitražnega postopka pri Stalni arbitraži GZS

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje pravnih vidikov mednarodnega poslovanja;
  • razumevanje in poznavanje tendenc mednarodnih ekonomski odnosov;
  • sposobnost poglobljene uporabe znanj s pravnih področij;
  • poznavanje sorodnih disciplin in korelacij med njimi;
  • sposobnost priprave posameznih pogodb;
  • razumevanje delovanja mehanizmov zaščite intelektualne lastnine;
  • poznavanje mehanizmov reševanja mednarodno-gospodarskih sporov, predvsem preko postopka arbitraže;
  • avtonomnost pri strokovnem delu in sprejemanju poslovnih odločitev;
  • sposobnost prepoznavanja razvoja in temeljev pravne discipline;
  • sposobnost za umeščanje novosti v stroki v skladu z njenimi temeljnimi paradigmami.
6
Merjenje in zagotavljanje kakovosti življenja

Namen predmeta je jasen: pogledati na kakovost življenja z več vidikov, tako objektivno kot subjektivno, individualno kot kolektivno ter tudi glede na vire, priložnosti in življenjske razmere v družbi. Predmet bo namenjen spoznavanju osnovnih pojmov in podatkov o kakovosti življenja ter razmišljanju o tem, kaj kakovost življenja je. Ali se v razvojnih dokumentih Slovenije koncept kakovosti življenja upošteva in ali ima država za državljane postavljene cilje, ki bodo izboljšali našo kakovost življenja. In če jih ima, ali smo sposobni te cilje uresničiti – kako jih meriti, s katerimi indikatorji in kaj smo na tem področju naredili v preteklem obdobju. V času trajanja predmeta se bomo poglobili v kakovost življenja posameznih subpopulacij v Sloveniji in skušali dognati, ali je njihovo življenje kakovostno – kaj bi lahko sami storili zase in zakaj tega ne storijo.

Naše vprašanje seveda je, ali smo se pripravljeni spoprijeti s preprosto resnico o stanju družbe današnjega časa: o prelaganju odgovornosti, nizki stopnji samodiscipline, predvsem pa, kaj smo pripravljeni storiti sami, da izboljšamo statistične kazalnike merljivosti kakovosti življenja.

Vsebina

  • Zgodovina koncepta kakovosti življenja in njegove definicije
  • Vloga države pri zagotavljanju kakovosti življenja
  • Poznavanje konceptov blaginje, kot so kakovost življenja, človekov razvoj, socialna izključenost, družbena kohezija, trajnostni razvoj, sreča
  • Uporaba blaginjskih konceptov, njihov pomen v družbi ter vloga pri spreminjanju družbenih vrednot in potreb ljudi
  • Merjenje blaginjskih konceptov in njihova uporaba pri definiranju družbenega razvoja
  • Koncept sreče
  • Aplikacija kakovosti življenja v poslovno okolje in na nacionalno raven
  • Izbrane domene kakovosti življenja in stanje v njih v Sloveniji/EU:
    • zdravje in dostop do zdravstvenega varstva
    • zaposlovanje in delovne razmere
    • znanje, izobrazba, usposabljanje
    • družinsko življenje
    • stanovanje
    • naravno in grajeno lokalno okolje
    • rekreacija in prostočasne aktivnosti
    • politični viri in politična/družbena udeležba
  • Zbirke statističnih podatkov o izbranih domenah kakovosti življenja
    • SURS: Kakovost življenja, marec 2012
    • UMAR
  • Merjenje kakovosti življenja
    • kazalniki in že razviti inštrumenti/vprašalniki za merjenje kakovosti življenja v izbranih domenah
    • izbrane slovenske in mednarodne raziskave o kakovosti življenja (Kakovost življenja v Sloveniji, Slovensko javno mnenje, European Quality of Life Survey, European Social Survey)
    • arhiv slovenskih in mednarodnih raziskovalnih podatkov (Arhiv družboslovnih podatkov) o kakovosti življenja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • poznavanje ter sposobnost kritične analize teoretskih konceptov ter raziskovalnih ugotovitev o kakovosti življenja in njihove kontekstu prilagojene uporabe v praksi;
  • poznavanje blaginjskih konceptov, kot so sreča, trajnost, kakovost, blaginja;
  • poznavanje kazalnikov in inštrumentov za raziskovanje kakovosti življenja;
  • sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za samostojno ravnanje z zbirkami uradnih statističnih in raziskovalnih podatkov, njihove analize in oblikovanja zaključkov;
  • sposobnost analize teh podatkov, oblikovanja zaključkov, pisanja ter predstavljanja poročil;
  • razumevanje vloge širšega družbenega konteksta za kakovost življenja ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
  • razvijanje pozitivnega odnosa do dela in odgovornosti do dela;
  • razvijanje natančnosti in samoiniciativnosti.
6
Pozitivna psihologija

V sodobnem poslovanju pridobiva pozitivna psihologija vedno večji pomen. Pozitivna psihologija je vznemirljiva in navdihujoča mlada veja psihologije. Gradi tisto, kar je v posamezniku pozitivnega – njegova moč in viri. Cilj pozitivne psihologije je izboljšati subjektivno blagostanje (srečo) in funkcioniranje posameznikov, organizacij in skupnosti ter omogočiti, da bi le-ti uspevali.

Pri predmetu boste imeli priložnost spoznati trende v pozitivni psihologiji, spoznati in uporabiti čuječnost, aplicirati pozitivno psihologijo v delovno okolje, prepoznati svoje značajske moči ter preizkusiti naučeno pri timskem delu.

Vsebina

  1. Poslovna psihologija
    • osnove ekonomske psihologije
    • poslovna psihologija
    • sodobno poslovanje na temeljih pozitivne psihologije
  2. Pozitivna samopodoba
    • osebnostna rast in razvoj profesionalnih kompetenc
    • osebni menedžment in oblikovanje lastnih ciljev
    • pomen samopodobe za poslovno uspešnost
    • večanje samozavesti posameznika
    • razvijanje sposobnosti
    • razvoj interesov
    • pozitivna stališča
    • vrednote
    • nivo aspiracij in motivacija
    • višanje osebnih ciljev
    • samopodoba in življenjski stil
  3. Ustvarjalnost v poslovanju
    • vplivi na ustvarjalnost v poslovanju
  4. Kreativno mišljenje v poslovanju
    • kreativno mišljenje in reševanje poslovnih problemov
    • inventivnost in inovativnost
    • strategije kreativnega reševanja problemov
    • stališča in kreativnost
    • timsko delo in kreativnost
    • kreativno mišljenje in vodenje
  5. Učenje in spomin
    • vrste učenja
    • vseživljenjsko učenje
    • tehnike izboljšanja spominskih funkcij
  6. Emocije in poslovanje
    • vrste emocij
    • vpliv emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja
    • emocionalna stabilnost
  7. Pozitivna poslovna klima in organizacijska kultura
    • ugotavljanje dejavnikov  poslovne klime
    • vzpostavljanje pozitivne poslovne klime
    • razvojni koncepti: vprašanja vodenja, razvijanje timov
    • Kvaliteta življenja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • usvojijo teoretično in praktično znanje in razvijejo kompetence s področja pozitivne psihologije za sodobno inovativno poslovanje;
  • razvijejo zanimanje za delo na področju pozitivne psihologije in mednarodnega poslovanja, spremljanje novosti, nadaljnjo pridobivanje znanja ter raziskovanje;
  • razvijejo sposobnost za implementacijo in aplikacijo teoretičnega znanja s področja pozitivne psihologije za sodobno poslovanje v poslovno prakso;
  • so usposobljeni za vrednotenje in razvijanja svoje samopodobe in  za večanje lastnih osebnostnih potencialov;
  • so sposobni  pozitivnega odnosa do analitičnega reševanja problemov in učinkovitega vodenja,
  • so sposobni kreativnega in inovativnega mišljenja v procesih vodenja in reševanja poslovnih problemov;
  • razvijejo afiniteto do vseživljenjskega učenja;
  • razvijejo samokontrolo čustvenega doživljanja v poslovnem svetu;
  • so usposobljeni za vrednotenje in ustvarjanje pozitivne poslovne klime;
  • si pridobivajo kompetence za vsestranski osebnostni razvoj.
6
Psihologija izobraževanja

Pri predmetu boste spoznali izobraževanje kot psiholsocialni proces. Proučili boste konceptualne razlike med učenjem, poučevanjem in izobraževanjem ter podrobneje raziskali vidik učitelja in vidik študenta/učenca v procesu izobraževanja. Zanimale vas bodo tudi specifike učenja v različnih življenjskih obdobjih.

Vsebine

  • Konceptualne razlike med učenjem, poučevanjem in izobraževanjem
  • Izobraževanje kot psihosocialni proces
  • Sodobne oblike izobraževanja (online, kombinirano)
  • Specifike izobraževanja v različnih življenjskih obdobjih
  • Načrtovanje izobraževanja ob upoštevanju psiholoških značilnosti učenja in poučevanja
  • Svetovanje učiteljem za učinkovito načrtovanje in izvajanje različnih oblik izobraževanja.
  • Svetovanjem učencem za učinkovito učenje in spoprijemanje z izzivi v procesu izobraževanja.

Cilji in kompetence

  • Sposobnost uporabe teoretičnih znanj in ustreznih analitičnih pristopov ter kompetenc s področja uporabne psihologije in drugih sorodnih ved.
  • Obvladovanje zahtevnejših psiholoških konceptov z uporabo najsodobnejših pristopov in metod dela s posamezniki in skupinami.
  • Sposobnost kritične presoje in uporabe inovativnih pristopov pri razvoju storitev in produktov za različne ciljne skupine.
  • Avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami.
  • Razumevanje in spoštovanje različnosti, empatija ter sposobnost podpornega komuniciranja.
  • Razumevanje konceptualnih razlik med učenjem, poučevanjem in izobraževanjem.
  • Razumevanje vloge psihosocialnih dejavnikov v procesu izobraževanja.
  • Poznavanje sodobnih oblik izobraževanja in razumevanje njihovih prednosti/slabosti z vidika učenca, učitelja in izobraževalne ustanove.
  • Poznavanje specifik izobraževanja v različnih življenjskih obdobjih in za različne socio-demografske skupine uporabnikov.
  • Zmožnost načrtovanja izobraževanja na podlagi psiholoških značilnosti uporabnikov (osebnostnih lastnosti, motivacije, potreb, sposobnosti) in ob upoštevanju psiholoških zakonitosti učenja in poučevanja.
  • Zmožnost uporabe svetovalnih pristopov, intervenc in tehnik za podporo učiteljem pri načrtovanju in izvajanju izobraževalnih programov.
  • Zmožnost uporabe svetovalnih pristopov, intervenc in tehnik za podporo učencem/uporabnikom v procesu izobraževanja. 
6
Psihologija prodaje

Razumevanje vedenja strank je ključni dejavnik tržnega uspeha. Zato boste študenti pri predmetu iskali odgovore na vprašanja, kateri so psihološki dejavniki, ki vplivajo na vedenje strank, kakšen je vpliv emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja, kako uporabljamo psihologijo v marketingu in prodaji, kateri so psihološki dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo in zvestobo strank, kakšna je vloga osebnosti v poslovnem odnosu, kakšni so psihološki vidiki poslovne klime itd. Pri predmetu boste imeli veliko priložnosti za preizkus naučenega v obliki simulacij in aplikativnih nalog.

Vsebina

Razumevanje vedenja strank kot ključni dejavnik tržnega uspeha

  • Temeljni dejavniki vedenja porabnikov; vpliv psiholoških dejavnikov na vedenje strank (B2C in B2B).
  • Kognitivni in konativni (motivacijske, čustvene) temelji vedenja strank.
  • Vedenje strank in družba.
  • Čustva in poslovanje, vpliv emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja.
  • Vloga socialnih motivov v poslovnih odnosih.
  • Uporaba psihologije v marketingu in prodaji.
  • Psihološka načela zavestnega odločanja.

Zadovoljstvo in zvestoba porabnikov

  • Psihološki dejavniki zadovoljstva strank.
  • Psihološki dejavniki zvestobe strank.

Vloga osebnosti v poslovnem odnosu.

  • Vloga samopodobe, samovrednotenja in samospoštovanja v poslovnem odnosu.
  • Osebnost in samopodoba.

Poslovna klima in organizacijska kultura

  • Psihološki vidiki komuniciranja s strankami.
  • Psihološki vidiki poslovne klime.
  • Vrednote in drugi psihološki dejavniki organizacijske kulture.

Cilji in kompetence

  • Usposobljenost za poznavanje in obvladovanje vedenja strank.
  • Razumevanje vpliva psiholoških dejavnikov na vedenje strank (B2C in B2B).
  • Obvladovanje kognitivnih in konativnih (motivacijske, čustvene) temeljev vedenja strank. 
  • Razumevanje vpliva emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja.
  • Razumevanje vloge socialnih motivov v poslovnih odnosih.
  • Usposobljenost za uporabo znanja psihologije v marketingu in prodaji.
  • Sposobnost analiziranja psiholoških dejavnikov zadovoljstva in zvestobe strank.
  • Poznavanje vloge osebnosti v poslovnem odnosu in razumevanje vloge samopodobe, samovrednotenja in samospoštovanja v poslovnem odnosu.
  • Usposobljenost za uporabo psiholoških vidikov komuniciranja s strankami, poslovne klime in organizacijske kulture v marketingu in prodaji.
6
Psihologija vodenja

Cilj predmeta je usposobiti študente za fleksibilno uporabo psiholoških spoznanj, sodobnih teorij in konceptov za oblikovanje uspešnega in učinkovitega vodenja posameznikov, skupin in organizacij.

Vsebine

  • Upravljanje vs. vodenje  in koncept voditeljstva
  • Teorije in stili vodenja ter vpliv na zaposlene
  • Situacijsko vodenje
  • Coaching model vodenja
  • Čustvena inteligentnost pri vodenju
  • Vplivno vodenje - razvoj vpliva in osebne moči vodje
  • Vodenje za dvig organizacijske energije in zavzetosti
  • Etična vprašanja vodje in upravljanje osebne integritete
  • 4D model osebnega razvoja sodobnega vodje

Cilji in kompetence

  • obvladovanje zahtevnejših psiholoških konceptov z uporabo najsodobnejših pristopov in metod dela s posamezniki in skupinami;
  • sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
  • osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
  • avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami.
  • Sposobnost razlikovanja upravljanja od vodenja in poglobljeno razumevanje koncepta voditeljstva
  • Sposobnost fleksibilne uporabe teorij in vodstvenih stilov pri vodenju posameznikov, skupin in organizacij
  • Sposobnost izbire stila vodenja glede na situacijo
  • Poglobljeno razumevanje in zmožnost uporabe coachinga pri vodenju
  • Sposobnost upravljanja z lastnimi čustvi ter čustvi drugih
  • Zmožnost razvoja osebne moči in vpliva pri vodenju
  • Sposobnost zasnovati ustrezne strategije za povečanje energije in zavzetosti zaposlenih
  • Usposobljenost za učinkovito upravljanje etičnih in integritetnih  dilem pri vodenju
  • Poglobljeno razumevanje in zmožnost uporabe modela osebnega razvoja
6
Razvoj in upravljanje ruralnih in urbanih zaledij mest

Pri predmetu boste proučevali demografsko in urbano dinamiko, migracijske karakteristike v svetu, Evropi, Sloveniji ter vpliv regionalne politike na razvoj urbanih in ruralnih območij. Med drugim boste raziskovali uporabo koncepta pametne rasti na regionalni in lokalni ravni. Spoznali boste, kaj so gravitacijska središča ruralnih območij. Prav tako vas bodo zanimale trajnostne transportne povezave med urbanimi in ruralnimi območji. Poglobili boste znanje o krožnem gospodarstvu in pametni specializaciji ter soustvarjali razvojno podporno okolje. Ob vsem pa boste lahko preizkusili kazalnike in ukrepe trajnostnega sobivanja urbanih in ruralnih območij.

Vsebina

  • Demografska in urbana dinamika – migracijske karakteristike v svetu, Evropi, Sloveniji
  • Razlogi za povečane migracijske tokove in posledice
  • Vpliv regionalne politike na razvoj urbanih in ruralnih območij
  • Trajnostna sinhronizacija razvoja »od spodaj navzgor« in državnih politik
  • Interpretacija in uporaba koncepta pametne rasti na regionalni in lokalni  ravni
  • Lokalne pristojnosti, vzpostavljene regionalne prednosti, znanje in inovacije
  • Gravitacijska središča ruralnih območij – mesta, regije, čezmejni vpliv
  • Dostopnost do komunalnih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih storitev v ruralnih območjih
  • Trajnostne transportne povezave med urbanimi in ruralnimi območji
  • Vpliv transportnih in komunikacijskih poti na skladen regionalni razvoj
  • Prednosti in pomanjkljivosti prostorske aglomeracije
  • Krožno gospodarstvo in pametna specializacija
  • Vloga malih in srednjih podjetij v mestih v podeželskim in mestnim kontinuumu
  • Trajnostno urbano naselje in okoljski izzivi
  • Strukturiranje razvojnega podpornega okolja
  • Kazalniki in ukrepi trajnostnega sobivanja urbanih in ruralnih območij

Cilji in kompetence

PRENOSLJIVE (SPLOŠNE) KOMPETENCE

Študenti bodo pridobili:

  • sposobnost prepoznavanja poslovnih priložnosti in koordinacije razvoja regionalnih in ruralnih naselij;
  • poznavanje posebnosti dela z lokalnimi deležniki in pomena vključevanja prebivalcev v procese kreiranja politike in odločanja v ruralnih naseljih;
  • razumevanje pomena zagotavljanja dostopnosti do javnih storitev;
  • sposobnost kritične analize obstoječih praks in celostnega pristopa k reševanju problemov, s katerimi se soočajo ruralna in urbana zaledja mest;
  • sposobnost učinkovitega komuniciranja, prezentiranja, lobiranja in pogajanj;
  • sposobnost kritične refleksije in sprejemanja odgovornosti za delo in odločitve.

PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE

Študenti bodo pridobili:

  • sposobnost razumevanja in analiziranja značilnosti in trendov demografske in urbane dinamike;
  • razumevanje vpliva regionalnih politik na razvoj ruralnih in urbanih območjih;
  • razumevanje zakonitosti in dinamike spreminjanja in razvoja ruralnih in urbanih zaledij mest, njihove pametne rasti in pametne specializacije;
  • razumevanje pomena gospodarjenja s prostorom in spodbujen lokalnega gospodarskega razvoja na ruralnih območjih;
  • sposobnost in razumevanje prednosti in slabosti prostorske aglomeracije,
  • razumevanje pomena spodbujanja in razvoja malih in srednjih podjetjih v regionalnem in ruralnem okolju in pomen razvojnega podpornega okolja.
6
Ruščina z značilnostmi slovanske poslovne kulture

Pri sklepanju poslov v mednarodnem okolju je zelo pomembno poznavanje tuje kulture in običajev. Pri predmetu nas zanima zlasti, kaj je pomembno pri sklepanju poslov s slovanskimi državami, kaj so posebnosti, na katere moramo biti pozorni pri uspešnosti dogovorov in pogodb. Pomembna prednost pri dogovarjanju o sodelovanju s slovanskimi državami je zagotovo poznavanje osnovnih fraz in izrazov v njihovem jeziku. Rusija je največja slovanska država; dobro spoznamo kulturo in značilnosti Rusije, medtem ko se učimo osnov ruskega jezika. Večinoma je poudarek na govorjeni besedi, obenem spoznamo tudi abecedo v cirilici ter se učimo brati in pisati osnovne besede, stavke v cirilici. Namen predmeta je zlasti spoznavanje ruske kulture in osnov jezika za lažje sklepanje poslov, zato predznanje ruskega jezika ni potrebno.

Vsebina

  1. Ruski jezik in pisava – uvod
    • jezikovne osnove (izgovorjava, pisava itd.)
    • predstavitev
    • pogoste teme vsakdanje komunikacije in besedišče pogovorne in poslovne ruščine
  2. Ruski jezik in pisava – izbrane teme
    • osnovno besedišče s področja poslovanja
    • vsakdanje komunikacijske situacije v poslovnem okolju
    • oblikovanje pisnega in vizualnega gradiva ter elektronskih predstavitev za situacije v osnovni poslovni komunikaciji
  3. Komunikacija v slovanskem poslovnem okolju
    • temeljne značilnosti poslovanja v slovanskem okolju, regionalne razlike
    • poslovna etika in etiketa v slovanskem poslovnem okolju
    • verbalna in neverbalna komunikacija v formalnih in neformalnih poslovnih situacijah (predstavitve, sestanki, pogajanja, družabni dogodki, vzdrževanje kontaktov, reševanje konfliktov)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • sposobnost razumevanja globalnega okolja in medkulturnih razlik;
  • sposobnost pozitivnega odnosa do jezika ter skrb za kulturo jezika in sporazumevanja;
  • osnovno poznavanje pogovornega ruskega jezika in pisave;
  • uporaba osnovnega izrazoslovja in komunikacijskih vzorcev v poslovnem okolju s specifičnih področij (poslovanje … );
  • poznavanje teoretičnih zakonitosti medkulturne komunikacije;
  • uporaba medkulturne komunikacije v dani situaciji;
  • poznavanje specifik slovanskega politično-ekonomskega sistema;
  • poznavanje temeljnih zakonitosti poslovanja v slovanskem kulturnem okolju;
  • poznavanje in uporaba načel komunikacije v slovanskem poslovnem okolju;
  • poznavanje komunikacijskih načel slovanskega kulturnega okolja.
6
Sistemi trajnostne in pametne mobilnosti

Predmet obravnava globalne spremembe in njihov vpliv na razvoj trajnostne in pametne mobilnosti. Preprosto, kaj pomeni na primer razvoj samovozečih se avtomobilov za pametna mesta? Izvedeli boste, kakšni so trendi v mobilnosti, kakšna je urbana, kakšna električna mobilnost in kateri so ekonomski in socialni vidiki sodobne mobilnosti. Proučevali boste vpliv pametne mobilnosti na spremembe v avtomobilski industriji in gospodarstvu. Raziskovali boste tudi, ali prinaša trajnostna in pametna mobilnost s seboj tudi inkrementalne inovacije.

Vsebina

  1. UVOD V PREDMET
  2. GLOBALNE SPREMEMBE IN NJIHOV VPLIV
  • opredelitev pomena mobilnosti za družbo
  • digitalizacija/povezljivost
  • tehnološki razvoj
  • okoljski izzivi
  • vpliv na spremembe v mobilnosti
  1. TRENDI NA PODROČJU MOBILNOSTI
  • potrebe po novih oblikah transporta in storitev mobilnosti, npr. souporaba vozil
  • trajnostna mobilnost: opredelitev, delitev, aktualno stanje, prihodnja usmeritev
  • krožno in nizkoogljično gospodarstvo (principi, primeri, izzivi, EU politike)
  • delitvena ekonomija: opredelitev, pomen, statistika, ključni primeri
  • avtonomna vožnja: tehnologija, stanje razvoja, spremembe zaradi implementacije
  • primeri dobrih praks
  1. URBANA MOBILNOST
  • modeli javnega transporta
  • prometna infrastruktura
  • upravljanje prometa v večjih in manjših mestih
  • vključitev sodobne mobilnosti v pametna mesta
  • mobilnost podjetij
  • mobilnost za ljudi s posebnimi potrebami
  • dobra praksa urbane mobilnosti: primeri inovativnih mest
  1. ELEKTRIČNA MOBILNOST
  • osnove električne mobilnosti
  • električna vozila: osnovni gradniki, delovanje, primerjava z vozili z motorji notranjega zgorevanja, prednosti in izzivi električne mobilnosti
  • polnilna infrastruktura: osnovna tehnologija, umestitev v urbanem okolju, prihodnja usmeritev;
  • pomen in možnosti obnovljivih virov energije
  • analiza dobrih praks v slovenskem in svetovnem okviru
  1. EKONOMSKI IN SOCIALNI VIDIK SODOBNE MOBILNOSTI
  • poslovni modeli električne mobilnosti
  • družbene priložnosti sodobne mobilnosti
  • vpliv na spremembe v avtomobilski industriji in gospodarstvu
  • komunikacija idej in rešitev: informiranje in ozaveščanje javnosti, spreminjanje zakoreninjenih vedenjskih vzorcev
  • pomen vodenja in inovativnosti za projekte sodobne mobilnosti

     7. ZAKLJUČEK

Cilji in kompetence

Študenti bodo

  • razumeli širše slike sprememb v svetu in njihov vpliv na sodobno mobilnost;
  • sposobni razumeti osnove sodobnih sistemov mobilnosti, tako z vidika makro kot tudi mikro perspektive
  • prepoznali ključne trende na področju mobilnosti;
  • poznali osnove električne mobilnosti in razumeli delovanje ter lastnosti električnih vozil, polnilne infrastrukture, vključno s primeri dobrih praks v svetovnem okviru;
  • razumeli in bili sposobni analizirati ključne deležnike in tehnologijo urbane mobilnosti;
  • razumeli osnovne koncepte trajnostne mobilnosti z vidika podnebnih sprememb in krožnega gospodarstva;
  • spoznali ključne spremembe, ki jih na področju trajnostne mobilnosti uvaja EU;
  • razumeli in bili sposobni analizirati vplive sodobnih sistemov mobilnosti na družbo, okolje in gospodarstvo;
  • razumeli pomen vodenja in inovativnosti projektov sodobne mobilnosti ter s tem povezane kompleksnosti,
  • sposobni sinteze različnih ravni in področij mobilnosti;
  • sposobni kreativnega razmišljanja in oblikovanja pogojev za inovativnost;
  • sposobni strateškega in celovitega pristopa;
  • sposobni delovanja v timu.
6
Spletni marketing

Spletni marketing se je razvil kot odziv na razvoj tehnologij in evolucijo prodajnih poti. Pri predmetu bomo iskali odgovore in proučevali dobre prakse: kakšne so uspešne strategije spletnega marketinga; katera so orodja in tehnike spletnega marketinga; kateri so uspešni poslovni modeli; kako upravljati digitalne marketinške poti; kako načrtovati, izpeljati, evalvirati spletne marketinške kampanje; kakšne so omejitve spleta, kateri so pomembni pravni vidiki … Študenti boste imeli priložnost naučeno preizkusiti v svojem delovnem okolju in predlagati izboljšave.

Vsebina

  • spremembe v marketingu in trendi
  • spletna mesta in intraneti: načrtovanje, uporabniška izkušnja, vsebine
  • strategija digitalnega marketinga
  • poslovno komuniciranje na družbenih omrežjih ter priprava strategije komuniciranja prek družbenih omrežij
  • uporabna digitalna orodja, ki nam olajšajo delo
  • vsebinski in vhodni marketing ter nakupna pot potrošnika
  • e-poštni marketing
  • optimizacija za iskalnike
  • marketinška avtomatizacija
  • analitika digitalnega marketinga
  • digitalno (PPC) oglaševanje

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumevanje interneta in digitalnega poslovanja;
  • sposobnost identificirati in implementirati poslovni model za uspešno digitalno poslovanje;
  • razvoj strategije digitalnega marketinga;
  • sposobnost uspešno voditi razvoj spletnih portalov;
  • usposobljenost načrtovati in izvesti spletno marketinško kampanjo z marketinško avtomatizacijo;
  • sposobnost samostojnega načrtovanja in izvajanja različnih tehnik digitalnega marketinga;
  • sposobnost zgraditi odnose in vplivati na lojalnost ciljnih skupin;
  • obvladovanje analiziranja aktivnosti digitalnega marketinga;
  • si razvili prilagodljivost, iniciativnost, iznajdljivost in izvirnost.
6
Upravljanje odnosov s strankami (CRM) in poslovna inteligenca (BI)

Upravljanje odnosov s strankami (CRM) in poslovna inteligenca (BI) sta priložnosti za podjetja/organizacije, da si ustvarijo konkurenčno prednost, ker s tem povečajo učinkovitost in preglednost. Učinkovito in uspešno upravljanje odnosov s strankami je nujno za podjetje; tako bomo iskali odgovore, kakšno strategijo CRM oblikovati, kateri so osnovni pojmi in orodja, kako oblikovati prodajne baze, kakšna je vloga zaposlenih, kaj je analitika, kako skrbeti za zaščito podatkov itd. Pri poslovni inteligenci pa nas bo zanimalo, kako urejamo podatkovne baze in skladišča, kako rudarimo in analiziramo velike količine podatkov, kako jih lahko uporabimo za osnovo pri odločanju v organizaciji, kakšne informacijske sisteme naj uporabljamo.

Vsebina

Sklop 1: Upravljanje odnosov s strankami (CRM)

  1. Menedžerski vidik upravljanja odnosov s strankami in poslovno inteligenco
  2. Osnovni pojmi: stranka, ciljna skupina (target group), poslovna priložnost (opportunity), poslovna sled (lead), prodajni lijak (funnel), zaključevanje (closing), uporabniška izkušnja (UX), marketinška akcija, napovedovanje prodaje, družabni CRM
  3. CRM strategija kot jedro organizacije
  4. Prodajne baze, CRM procesi in vloge zaposlenih
  5. Načrtovanje in sledenje CRM procesa s preprostimi in namenskimi informacijskimi orodji
  6. CRM analitika
  7. Informacijski sistemi za podporo CRM in izbira primernega CRM ponudnika
  8. Iskalni marketing (SEM – Search Engine Marketing)
  9. Varnost in zaščita podatkov
  10. Ekonomski vidik CRM

Sklop 2: Poslovna inteligenca (BI)

2.1 Osnovni pojmi: podatkovne baze, podatkovna kocka, podatkovna skladišča, transformacija podatkov (ETL), podatkovno rudarjenje, analiza podatkov, vizualizacija podatkov, velike količine podatkov (big data)

2.2 BI strategija kot osnova odločanju v organizaciji

2.3 Priprava podatkov

2.4 Analiza podatkov in vizualizacija

2.4 Informacijski sistemi kot podpora BI

Cilji in kompetence

  • razumevanje pomembnosti ureditve procesa za upravljanje s strankami v organizaciji z namenom uspešne prodaje;
  • razumevanje pomembnosti informacijsko-podprtega odločanja v organizaciji; 
  • poznavanje in razumevanje terminologije s področja CRM in BI;
  • sposobnost analiziranja obstoječega CRM procesa in njegove prenove;
  • sposobnost zasnove CRM strategije;
  • usposobljenost za pripravo podatkovne baze, podatkovnega skladišča, vrtilne tabele;
  • zmožnost sinteze posameznih korakov prodajnega procesa v celovit proces z informacijsko podporo;
  • sposobnost zasnove BI strategije;
  • vrednotenje ponudnikov CRM in BI informacijskih sistemov;
  • izvedba ekonomske analize CRM procesa, strank, informacijskih sistemov;
  • usposobljenost za timsko delo;
  • sposobnost analitičnega razmišljanja in (kritične)samorefleksije;
  • usposobljenost za samostojno in samoiniciativno opravljanje nalog ter evalviranja lastnega dela;
  • usposobljenost za iskanje različnih vrst virov.
6
Upravljanje znanja in učeča se organizacija

Podjetja in druge organizacije se v današnjem svetu vsakodnevno spoprijemajo z izzivi, ki jih lahko obvladujejo le visoko izobraženi in motivirani zaposleni. Prihodnost organizacije je odvisna predvsem od sposobnosti učenja posameznika, tima in organizacije kot celote. Zaradi hitrih sprememb v okolju in novih informacij se morajo zaposleni v procesu spreminjanja in izboljševanja organizacije nenehno izpopolnjevati, izobraževati in usposabljati na delovnem mestu ali zunaj njega. Vse pomembnejšo vlogo pri tem ima e-izobraževanje oziroma tehnološko podprto učenje, ki postaja pomembna dopolnitev klasičnega učenja. S predmetom Upravljanje znanja in učeča se organizacija želimo predstaviti dosežke na tem področju ter njihovo uporabnost za posameznika in organizacijo v celoti. Menimo, da sta poznavanje in sposobnost uporabe najnovejših konceptov, modelov in tehnologij s področja e-izobraževanja, upravljanja znanja in učeče se organizacije ključna za uspešno delovanje sodobne organizacije.

Vsebina

  1. Spremenjen pomen znanja v sodobni organizaciji
  2. Organizacijska in tehnološka podpora spremenjenemu pomenu znanja
  3. E-izobraževanje v sodobni organizaciji
  4. Organizacijski modeli, tehnologije in učinkovitost
  5. Oblike zbiranja in organiziranja znanja v sodobni organizaciji
  6. Načini posredovanja znanja v sodobni organizaciji
  7. Tehnološko podprto upravljanje z znanjem v sodobni organizaciji
  8. Učeča se organizacija
  9. Intelektualna lastnina in odprtost izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

  • razumeli pomen vseživljenjskega učenja za konkurenčnost sodobnega gospodarstva ter sposobni analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju menedžmenta tehnološko podprtega vseživljenjskega izobraževanja;
  • sposobni ustvarjalnega razmišljanja in delovanja ter strateškega odločanja na področju e-izobraževanja v sodobni organizaciji;
  • razumeli spremenjen pomen znanja v sodobni organizaciji;
  • razumeli razloge za organizacijsko in tehnološko podporo spremenjenemu pomenu znanja;
  • spoznali oblike in pomen e-izobraževanja v sodobni organizaciji;
  • poznali vrste tehnologij na področju e-izobraževanja in usvojili principe njihovega uvajanja za podporo e-izobraževanja;
  • se seznanili s spremembami, ki jih e-izobraževanje povzroča v globalnem okolju;
  • razumeli pomen zbiranja, urejanja in posredovanja znanja v sodobni organizaciji;
  • spoznali načine upravljanja z znanjem v sodobni organizaciji, podrte s tehnologijami in jih znali uporabiti v praksi;
  • razumeli pomen intelektualne lastnine in temeljni razvoj tega področja;
  • razumeli pomen odprtega izobraževanja za splošni napredek in temeljni razvoj tega področja;
  • sposobni tehnološko podpreti upravljanje znanja v organizaciji;
  • sposobni motivirati za e-izobraževanje v organizaciji;
  • usposobljeni za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju;
  • sposobni sodelovanja v timih;
  • se zavedali pomena trajnega osebnega in profesionalnega razvoja.
Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo
Deli