Dogodek, ki je pritegnil več kot 700 prijavljenih udeležencev iz 28 držav sveta, je pokazal, kako aktualna in nujna je razprava o odgovorni vključitvi umetne inteligence (UI) v visokošolski študij. Odprl je ključna vprašanja o prihodnosti učenja, poučevanja in vrednotenja znanja ter potrdil, da Evropa in svet aktivno iščeta premišljene rešitve za digitalno preobrazbo visokošolskega izobraževanja. UI pospešeno preoblikuje visokošolsko izobraževanje, kjer tehnološka vprašanja vse bolj prehajajo v pedagoška in družbena.
Globalna razprava o preobrazbi visokošolskega prostora
Predavatelji iz Nemčije, Avstralije, Velike Britanije, Hrvaške in Slovenije so ponudili širok in poglobljen pogled na prihodnost izobraževanja: prvič, kako oblikovati učne procese, ki bodo sledili hitrim tehnološkim in družbenim spremembam; drugič, kako UI preoblikuje 'gramatiko učenja' in, tretjič, katere kompetence bo moral razvijati študent prihodnosti.
V ospredju razprav so bile najnovejše raziskave in inovacije na področju UI in vrednotenja znanja, hkrati pa je bil poudarjen pomen pravičnega in dostopnega digitalnega izobraževanja za vse študente. Predstavitve so prikazale tudi konkretne načine uvajanja UI v pedagoško prakso, od podpore sodelovalnemu učenju do sodobnih pristopov k ocenjevanju znanja, ter kako lahko visokošolske institucije oblikujejo učna okolja, ki odgovarjajo na potrebe modernega, hitro spreminjajočega se sveta.
Univerze kot laboratoriji hibridne inteligence
Uvodoma je prof. dr. Ulf-Daniel Ehlers, Baden-Wuerttemberg Cooperative State University Karlsruhe (Nemčija) naslovil, kako UI oblikuje prihodnost učenja. Predstavil je premik od tradicionalnega, vsebinsko usmerjenega poučevanja k učenju, zasnovanem na zmogljivostih in realnih izzivih. Opozoril je: »Osrednji izziv je, da UI preoblikuje način, kako se učimo, delamo in izvajamo znanost, precej hitreje, kot se prilagajajo univerze.« Raziskava AIComp, ki jo je predstavil, razkriva vrzel med potrebami študentov in dejanskim razvojem kompetenc. »Ljudje ocenjujejo kompetence prihodnosti, povezane z UI, kot ključne za svojo prihodnost, njihove dejanske izkušnje in samozavest na tem področju pa močno zaostajajo.« Meni, da je nujna prenova učnih načrtov. V vizionarskem slogu je zaključil: »Univerze morajo postati ‘laboratoriji hibridne inteligence’, kjer se ljudje in sistemi UI učijo skupaj, študenti pa vadijo uporabo UI za oblikovanje družbe na odgovoren, demokratičen in trajnosten način.«
Profil študenta prihodnosti in nova logika učenja
Izr. prof. dr. Sandra Kučina Softić, University of Zagreb (Hrvaška), je opozorila na nujnost hitrih sprememb v izobraževanju ter na uravnoteženost tehnologije in človeka: »Najti moramo pravo ravnovesje med uporabo UI za izboljšanje učenja ter zagotavljanjem, da izobraževanje ostane temeljno osredotočeno na človeka.«
Dr. Julie Lindsay, University of Southern Queensland (Avstralija), je predstavila Human–AI–World ekosistem. Njena vizija prihodnosti je jasna: »Univerze morajo v prihodnosti oblikovati oblike preverjanja znanja, ki prepoznajo procese, učenje med vrstniki ter soustvarjanje človeka in UI. Tako bomo spodbujali ne le pridobivanje znanja, temveč tudi ustvarjalnost, odpornost in globalno povezanost študentov.«
Na posvetu so sodelovali tudi trije slovenski strokovnjaki. Doc. dr. Miha Lavrič, DOBA Fakulteta (Slovenija) je predlagal, da »naj bo učno okolje, osredotočeno na človeka in podprto z UI, takšno, ki krepi radovednost, kritično razmišljanje in etično presojo ter študente pripravlja na odgovorno uporabo UI, pa tudi na aktivno oblikovanje sveta, ki ga ta soustvarja.«
Dogodek je povezal raziskovalce, učitelje in strokovnjake z vsega sveta, kar potrjuje, da razprava o prihodnosti učenja presega meje institucij, disciplin in nacionalnih okolij ter da je odgovorna integracija umetne inteligence eden ključnih izzivov izobraževanja danes.