Psihologija - star program

Predmetnik programa

1. letnik

2. letnik

Obvezni predmeti

Presojanje, odločanje in reševanje problemov

Predmet temelji na obravnavi kognicije, kognitivni procesov in kognitivnih shem, ki so podlaga za presojanje, odločanje in reševanje problemov. Vsebine predmeta se navezujejo na mentalno osredotočenost pri presojanju, na racionalne in organske pristope k odločanju, na temelje koncepte ravnanja s problemi ter na proces (identifikacija problema, opredelitev, formulacija strategije, organizacija informacij, dodeljevanje sredstev, spremljanje in vrednotenje) in tehnike reševanja problemov (miselni zemljevidi, možganske nevihte, lateralno mišljenje, 6 klobukov razmišljanja, resolucija problemov, evalvacija alternativ itd.).

Študentje boste pri predmetu: spoznali in razumeli kognitivno ozadje presojanja, odločanja in reševanja problemov; analizirali in ovrednotili različne pristope k odločanju; kategorizirali proces odločanja in kritično analizirali vlogo čustev in vrednot pri odločanju; definirali in interpretirali problemsko situacijo; oblikovali in razvili učinkovite strategije za reševanje problemov; ovrednotili učinkovitost različnih tehnik reševanja problemov in utemeljili njihovo uporabo v izbranih situacijah.

Vsebina

Kognicija, kognitivni procesi, kognitivne sheme kot podlaga za presojanje, odločanje in reševanje problemov
Mentalna osredotočenost pri presojanju in past kognitivne preobremenitve
Racionalni vs. organski pristop k odločanju
Odločanje v organizacijskem kontekstu, individualno in timsko odločanje
Koncept za hitro odločanje “OODA - Loop”
Temeljni koncepti ravnanja s problemi
Mentalno vs. čustveno “računovodstvo” pri odločanju
Potek/proces reševanja problemov (identifikacija problema, opredelitev, formulacija strategije, organizacija informacij, dodeljevanje sredstev, spremljanje in vrednotenje)
Tehnike reševanja problemov (miselni zemljevidi, možganske nevihte, lateralno mišljenje, 6 klobukov razmišljanja, resolucija problemov, evalvacija alternativ …)

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

uporaba spoznanj na področju delovanja kognitivnih in emocionalnih procesov ter njihove medsebojne prepletenosti za učinkovito presojanje, odločanje in reševanje problemov;
uporaba sistemskega ter interdisciplinarnega pristopa pri razmišljanju in delovanju ter povezovanje procesov in konceptov uporabne psihologije in drugih sorodnih ved, ob upoštevanju širšega družbenega konteksta;
sposobnost kreativnega razmišljanja in samostojnega ter celostnega reševanja problemov;
osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
poglobljeno razumevanje kognicije, kognitivnih shem in kognitivnih procesov kot ozadja vseh človekovih akcij
zmožnost doseganja optimalne mentalne osredotočenosti;
sposobnost uporabe logičnega razmišljanja, vključno s sistematičnim in matematično-orientiranim mišljenjem;
fleksibilna uporaba osnovnih principov odločanja v organizacijskem kontektstu, individualno ali v timu;
usposobljenost za uporabo strukturiranih konceptov odločanja;
usposobljenost za prepoznavanje vpliva čustev in vrednot na odločanje;
sposobnost razlikovati med odločanjem in reševanjem problemov;
sposobnost uporabe lateralnega mišljenja v različnih situacijah pri reševanju problemov;
sposobnost poglobljene analize in interpretacije problemske situacije;
usposobljenost za uporabo različnih tehnik reševanja problemov.

Uporabna psihometrija

Psihometrija se nanaša na ocenjevanje in merjenje psihičnih pojavov in konstruktov z zanesljivimi in veljavnimi psihometričnimi orodji (testi, vprašalniki, intervjuji, portfelji, vedenjskimi nalogami itd.). Uporablja se v izobraževanju, svetovanju, klinični praksi, v organizacijah itd. Pri predmetu bodo obravnavane vsebine v povezavi s konstrukcijo psihometričnih orodij, ocenjevanjem psihometričnih orodij, standardi in zakonitostmi psihološkega testiranja ter etičnimi vidiki uporabe psihometričnih orodij (kvalifikacije uporabnikov testov, odgovornost uporabnikov testov, pravice in odgovornosti testirancev).

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje teoretičnih, etičnih in strokovnih vidikov, povezanih s psihološkim testiranjem; razvili zmožnost ocenjevanja psihometrične kakovosti (veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost) psiholoških instrumentov; razvili zmožnost načrtovanja in izvajanja znanstvenih raziskav za potrebe ocenjevanja psihometričnih značilnosti izbranih testov/instrumentov.

Vsebina

Uvod v psihološko ocenjevanje in psihometrijo
Psihometrična orodja (testi, vprašalniki, intervjuji, portfelj, vedenjske naloge, podatki zgodovine primera)
Uporaba psihometrije (izobraževanje, svetovanje, klinična uporaba, organizacije ...)
Predvidevanja v psihometriji
Ocenjevanje kakovosti testov (npr. veljavnost, zanesljivost)
Kultura in psihološko testiranje (jezik, kulturna asimilacija, neverbalna komunikacija in vedenje, standardi ocenjevanja)
Etični vidiki (kvalifikacije uporabnikov testov, odgovornost uporabnikov testov, pravice in odgovornosti testirancev)
Praktično ocenjevanje izbranega merilnega instrumenta (konceptualizacija raziskovalnega problema, pregled literature, ocena zasnove raziskave, vzorčenje, izbira merilnih orodij, zbiranje podatkov, interpretacija analiz podatkov in etični vidiki izvajanja raziskav, v katerih sodelujejo ljudje)

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente za konstrukcijo psihometrično ustreznih instrumentov, za presojo in izbiro ustreznih diagnostičnih instrumentov ter za korektno interpretacijo rezultatov psihometričnih testov.

Splošne kompetence:

sposobnost uporabe teoretičnih predpostavk, metodoloških domnev in socialnega konteksta pri raziskovanju psiholoških fenomenov na podlagi sodobne IKT;
osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
zavezanost k profesionalni etiki in spoštovanje etičnih načel in standardov na vseh nivojih poklicnega delovanja;
razumevanje in učinkovita raba podatkov;
sposobnost kritičnega presojanja in ocenjevanja.

Predmetno-specifične kompetence:

razumevanje teoretičnih principov merjenja v psihologiji in postopkov konstrukcije psihodiagnostičnih instrumentov;
razlikovanje različnih psihometričnih testov in sposobnost izbire ustreznih psihometričnih testov na podlagi kritične presoje njihovih psihometričnih karakteristik in ocene primernosti testov;
uporaba psihometričnih testov v skladu s smernicami nacionalnega psihološkega združenja;
sposobnost ustrezne interpretacije rezultatov psihometričnega testiranja;
sposobnost izračunati uporabnost testov;
sposobnost kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij ter samostojna uporaba naprednejših raziskovalnih metod in tehnik statistične obdelave podatkov pri reševanju problemov/izzivov v različnih družbenih kontekstih.

Psihologija dela in menedžment zdravja

Predmet obravnava temeljne vsebine o delu v delovnem okolju in o ohranjanju delavčevega dobrega počutja in zdravja: vlogo delavca v delovnem procesu, temeljne kognitivne značilnosti in motivacijo delavcev in njihov vpliv na delo in učinkovitost, vzpostavljanje ravnotežja med delom in delavcem, doživljanje obremenitev v realnem delovnem okolju, stres pri delu in v vsakdanjem življenju, bolezni v delovnem okolju zaradi psihičnih obremenitev, kemijske in ne-kemijske odvisnosti in njihov vpliv na vedenje delavcev v delovnem okolju, ukrepe za ohranjanje in varovanje zdravja v delovnem okolju in v življenju, delavcem prijazno delovno okolje kot temelj dobrega počutja in zdravja itd.

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje povezanosti med psihološkimi značilnostmi delavca in komponentami delovnega okolja, ki vplivajo na delovno učinkovitost; razvili zmožnost identificiranja vedenjskih vzorcev delavca in analiziranja povezanosti med razpoložljivostjo, učinkovitostjo in zdravjem; razvili zmožnost za načrtovanje in uvajanje ustreznih ukrepov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.

Vsebina

Snov psihologije dela vsebuje temeljna znanja o delu v delovnem okolju in o ohranjanju delavčevega počutja in zdravja.

Predstavitev bistvenih elementov psihologije dela
Spoznavanje dela (razvoj dela in značilnosti), metode za spoznavanje dela
Vsebina dela in pogojev dela in vplivov na izvajalce
Vloga delavca v delovnem procesu
Temeljne kognitivne značilnosti delavcev in vpliv na delo in učinkovitost
Temeljne osebnostne značilnosti delavca in vpliv na delo in učinkovitost
Motivacija in vpliv na delovno učinkovitost
Vzpostavljanje ravnotežja med delom in delavcem
Doživljanje obremenitev v realnem delovnem okolju
Stres pri delu in v vsakdanjem življenju
Pojavljanje bolezni v delovnem okolju vezanih na psihične obremenitve (psihosomatske bolezni, psihične težave)
Pojavljanje kemijskih in nekemijskih odvisnosti in vpliv na vedenje delavcev v delovnem okolju
Ukrepi za ohranjanje in varovanje zdravja v delovnem okolju in v življenju
Ukrepi za zagotavljanje ustreznega vedenja v delovnem okolju
Varnost, zdravje in učinkovitost v delovnem okolju
Delavcem prijazno delovno okolje kot temelj dobrega počutja in zdravja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu pridobili in nadgradili znanja s področja psihologije dela in menedžmenta zdravja ter razvili veščine za sooblikovanje ustvarjalnega in zdravega delovnega okolja.

Kompetence:

sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
sposobnost kritične presoje in uporabe inovativnih pristopov pri razvoju storitev in produktov za različne ciljne skupine;
sposobnost kreativnega razmišljanja in samostojnega ter celostnega reševanja problemov;
osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
razumevanje osebnostnih, kognitivnih in motivacijskih značilnosti delavca, pomembnih za delovni proces in učinkovito vedenje;
sposobnost identifikacije psihosocialnih tveganj v realnem delovnem okolju;
sposobnost prepoznavanja in analize vplivov delovnega okolja na delavca in načinov obvladovanja doživetih obremenitev;
usposobljenost za oblikovanje učinkovitih ukrepov ohranjanja delovne učinkovitosti glede na identificirane obremenitve;
oblikovanje in vrednotenje rešitev ter humanizacijskih ukrepov glede na predvidene stroške in ocene vplivov na ohranjanje zdravja in dobrega počutja.

Zdravstvena psihologija

Zdravstvena psihologija je sodobna uporabna psihološka disciplina, ki obravnava povezavo med psihologijo in zdravjem, laično razumevanje in predstave o zdravju in boleznih ter z zdravjem povezano vedenje, psihosomatiko in psihične težave, skrb za zdrav življenjski slog in promocijo zdravja itd. Pri predmetu bo poudarek tudi na sodobnih zdravstvenih izzivih v podjetjih in organizacijah, kot so posebnosti sodobnega delovnega okolja in možni vplivi na zdravje (migracije, hitre spremembe v delovnih okoljih, digitalizacija, tehnološki napredek), viri stresa v delovnih okoljih in zdravje zaposlenih, izgorevanje na delovnem mestu, usklajevanje poklicnega in osebnega življenja.

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje in sposobnost za prepoznavanje psiholoških dejavnikov v zdravju, bolezni, in kroničnih zdravstvenih stanjih; razvili zmožnost uporabe znanstvenih dognanj zdravstvene psihologije za razvoj utemeljenih priporočil za krepitev zdravja pri posameznikih in v organizacijah; ocenili in analizirali lastno zdravstveno zgodovino ter pripravili in uvedli pozitivni in proaktivni pristop k zdravemu življenjskemu slogu.

Vsebina

Psihologija in zdravje

Področje zdravstvene psihologije
Definicija zdravja
Vloga psihologije v skrbi za zdravje
Biopsihosocialni pristop k zdravju in bolezni
Vseživljenjski razvoj in zdravje
Raziskovanje v zdravstveni psihologiji

Laično razumevanje zdravja in bolezni; z zdravjem povezano vedenje

Zaznave, prepričanja in kognicije v zvezi z zdravjem, boleznijo in zdravljenjem
Razumevanje zdravja v različnih kulturah
Duhovnost in zdravje
Z zdravjem povezana vedenja (modeli, iskanje zdravniške pomoči, zaupanje v zdravljenje, sledenje zdravniškim navodilom ...)
Placebo

Psihosomatika in psihične težave: Čustva, stres in travma

Teloum
Vloga čustev
Definicija in viri stresa
Vloga stresa v nastanku bolezni, s stresom povezane bolezni in motnje
Biopsihosocialni dejavniki stresa (socialna opora, medosebne razlike ...)
Spoprijemanje s stresom
Travma in psihologija zdravja
Kronične bolezni, psihične motnje in resna zdravstvena stanja

Skrb za zdrav življenjski slog in promocija zdravja

Z zdravjem povezano vedenje in promocija zdravja
Skrb zase in zdravo življenje (telesna vadba, prehrana, spanje, spolnost)
Uživanje substanc in tvegana vedenja (kajenje, alkohol, droge, rizična vedenja ...)
Kakovost življenja in z zdravjem povezana kakovost življenja
Medosebni odnosi in socialna opora

Sodobni zdravstveni izzivi podjetjih v organizacijah

Posebnosti sodobnega delovnega okolja in možni vplivi na zdravje (migracije, hitre spremembe v delovnih okoljih, digitalizacija, tehnološki napredek ...)
Viri stresa v delovnih okoljih in zdravje zaposlenih
Izgorevanje na delovnem mestu
Usklajevanje poklicnega in osebnega življenja ter zdravje

Cilji in kompetence

Predmet usposablja študente za integracijo in fleksibilno uporabo konceptov in modelov zdravstvene psihologije na področju preventive, preprečevanja bolezni in ohranjanja zdravja.

Splošne kompetence:

razvijanje osebnostnih, komunikacijskih in drugih socialnih kompetenc za učinkovito delovanje v strokovnih timih in delo s ciljnimi skupinami;
usposobljenost za avtonomno, proaktivno, kritično in odgovorno obravnavo posameznika in skupine;
utrjevanje in ohranjanje lastne osebnostne in poklicne integritete;
sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja.

Predmetno-specifične kompetence:

poglabljanje in razširjanje uporabe temeljnih zdravstveno psiholoških znanj in znanj na drugih sorodnih področjih;
sposobnost uporabe teoretičnih znanj in ustreznih analitičnih pristopov ter kompetenc s področja zdravstvene psihologije;
sposobnost kritične analize in sinteze teoretičnih znanj in relevantnih informacij ter samostojna uporaba raziskovalnih metod in tehnik obdelave podatkov pri reševanju problemov/izzivov, povezanih z zdravjem;
poglobljeno razumevanje teoretičnih konceptov, kompleksnejših vprašanj in izzivov ter sposobnost načrtovanja inovativnih strategij, modelov in rešitev za spodbujanje zdravja na osebnem področju ali v organizaciji;
poznavanje in razumevanje prepletanja psiholoških, bioloških, vedenjskih in družbenih dejavnikov (biopsihosocialni model zdravja in bolezni), ki vzdržujejo, prispevajo k nastanku, preprečevanju ali zdravljenju posameznega zdravstvenega problema;
sposobnost integracije in fleksibilne uporabe konceptov in modelov zdravstvene psihologije na področju preventive, vodenja bolezni in ohranjanja zdravja;
sposobnost analize relevantnih okoljskih, psihičnih, socialnih, kulturnih, duhovnih in družbenih dejavnikov povezanih z zdravjem posameznika.

Pozitivna psihologija za sodobno poslovanje

V sodobnem poslovanju pridobiva pozitivna psihologija vedno večji pomen. Pozitivna psihologija je vznemirljiva in navdihujoča mlada veja psihologije. Gradi na tistem, kar je v posamezniku pozitivnega, na njegovih virih, močeh in odlikah. Cilj pozitivne psihologije je izboljšati subjektivno blagostanje (srečo) in funkcioniranje posameznikov, organizacij in skupnosti ter omogočiti, da bi le-ti uspevali, se razvijali in rasli.

Študenti boste pri predmetu: spoznali lastno raven blagostanja in psihološkega kapitala in se naučili načrtovati primerne ukrepe za krepitev blagostanja in psihološkega kapitala pri sebi in pri zaposlenih v organizaciji; pripravili načrt uvajanja pozitivno-psiholoških ukrepov v organizacije s ciljem doseganja pozitivnih organizacijskih izidov; spoznali svoje značilne značajske moči (odlike) in opredelili priložnosti za pogostejšo uporabo značilnih značajskih moči tako na osebnem kot poklicnem področju; razvili zmožnost načrtovanja in uvajanja »vodenja na podlagi odlik« v podjetja in organizacije; se naučili izvajati eno izmed tehnik čuječnosti in kritično ovrednotiti njeno učinkovitost pri soočanju s stresom; razvili zmožnost prenosa ključnih spoznanj in ugotovitev pozitivne psihologije na področje timskega dela.

Vsebina

Izhodišča in temeljni postulati pozitivne psihologije
Razvoj in razlogi za nastanek pozitivne psihologije kot znanstvene discipline
Osnovni koncepti pozitivne psihologije (npr. pozitivna čustva, sreča, zanos, optimizem, značajske moči, smisel)
Blagostanje in različni modeli blagostanja (subjektivno in psihološko blagostanje, PERMA model blagostanja)
Aplikativni vidiki in možnosti uporabe pozitivnopsiholoških ukrepov v kontekstu podjetja/organizacije (pozitivno organizacijsko vedenje, psihološki kapital, delovna sreča itd.)
VIA klasifikacija značajskih vrlin in moči ter drugi preizkusi ugotavljanja in merjenja odlik
Vodenje na podlagi odlik
Čuječnost (angl. mindfulness) in uporaba čuječnosti za spoprijemanje s stresom na delovnem mestu,
Pozitivno timsko delo

Cilji in kompetence

Študenti bodo pri predmetu pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poglabljanje in razširjanje temeljnih in uporabnih psiholoških znanj ter povezovanje z interdisciplinarnimi znanji drugih sorodnih ved;
sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
poznavanje in razumevanje osnov in temeljnih konceptov pozitivne psihologije ter možnosti njene uporabe v sodobnem poslovanju, kot tudi na področju osebnega razvoja;
usposobljenost za načrtovanje uporabe konceptov pozitivne psihologije v organizacijah s ciljem krepitve blagostanja, delovne sreče ali doseganja drugih pozitivnih poslovnih ter organizacijskih izidov, vključno s kritično refleksijo pozitivnopsiholoških ukrepov in pričakovanih učinkov;
poznavanje modelov in klasifikacij značajskih moči, vrlin oz. odlik ter prepoznavanje priložnosti za nadaljnji razvoj in krepitev uporabe značilnih značajskih moči (odlik) tako na osebnem kot na poklicnem področju;
razumevanje in uporaba koncepta »vodenja na podlagi odlik« pri načrtovanju in organiziranju delovnih procesov v izbrani organizaciji;
poznavanje osnov čuječnosti in zmožnost uporabe tehnik čuječnosti za spoprijemanje s stresom na delovnem mestu;
razumevanje in praktična uporaba znanja s področja pozitivnega timskega dela;
usposobljenost za vrednotenje in večanje lastnih osebnostnih potencialov in motiviranost za vsestranski osebnostni razvoj.

Psihologija marketinga in oglaševanja

Psihološka znanja se že leta koristno uporabljajo tudi na področju marketinga, tako pri zasnovi in razvoju izdelkov (storitev) kot pri komuniciranju s potrošniki. Predmet obravnava pomen in vlogo psihologije v marketingu, psihološke razlage vedenja potrošnikov, osnovne psihološke pristope in skupine tehnik pri komuniciranju s potrošniki; tehnike vplivanja na potrošnike na zavedni in nezavedni ravni s poudarkom na uporabi tako imenovanega ACTION modela; osnove nevromarketinga (psihološka, nevrološka in ekonomska načela oblikovanja in trženja izdelkov ter storitev).

Študenti boste pri predmetu: razvili zmožnost uporabe pridobljenih znanj na različnih področjih marketinga, torej pri organizaciji dogodkov, odnosih z javnostmi, oglaševanju, prodaji, upravljanju ključnih strank; se naučili prepoznati posamezne tehnike (zavednega in nezavednega) vplivanja na potrošnike v medijskih izdelkih; uporabili in kritično ovrednotili tehnike (zavednega in nezavednega) vplivanja pri izdelavi lastnega oglasa.

Vsebina

Pomen in vloga psihologije v marketingu
Psihološke razlage vedenja potrošnikov
Osnovni psihološki pristopi in skupine tehnik v marketingu (poudarek na oglaševanju)
Razlika med vplivanjem na zavedni in nezavedni ravni
Nevromarketing (psihološka, nevrološka in ekonomska načela oblikovanja in trženja izdelkov ter storitev)
Študije primerov različnih medijskih izdelkov (oglasi, glasbeni videi, risanke, splet in VR)
ACTION model vplivanja v marketingu (ciljanje, povezovanje, tehnike, vplivanje na identiteto, povečanje sugestibilnosti in tehnike ponavljanja sugestij)
Uporaba specifičnih tehnik na konkretnem primeru izdelave oglasnega sporočila
Aplikacije znanj na različna področja marketinga (organizacija dogodkov, odnosi z javnostmi, oglaševanje, prodaja, upravljanje ključnih strank)

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente za uporabo temeljnih psiholoških znanj in kompetenc na področju marketinga in oglaševanja.

Kompetence:

poglabljanje in razširjanje temeljnih in uporabnih psiholoških znanj ter povezovanje z interdisciplinarnimi znanji drugih sorodnih ved;
sposobnost kritične presoje in uporabe inovativnih pristopov pri razvoju storitev in produktov za različne ciljne skupine;
osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence;
razumevanje osnovnih psiholoških konceptov, ki so uporabljeni v sodobnem marketingu;
poznavanje možnosti, prednosti in nevarnosti nevromarketinga;
razumevanje osnovnih psiholoških principov vedenja potrošnikov;
sposobnost identifikacije in uporabe posameznih tehnik vplivanja za potrebe marketinga in oglaševanja.

Diferencialna psihologija

Diferencialna psihologija je temeljna psihološka disciplina, ki temelji na preučevanju, razumevanju in pojasnjevanju medosebnih razlik na različnih področjih človekovega doživljanja in delovanja, kot so npr. kognitivne sposobnosti, inteligentnost, ustvarjalnost, spomin, osebnost, identiteta, samopodoba, vrednote, čustva, motivacija, sreča, zadovoljstvo, optimizem. Spoznanja diferencialne psihologije se smiselno uporabljajo v pedagoški psihologiji, organizacijski psihologiji, klinični psihologiji, psihologiji športa in na drugih področjih aplikativne psihologije.

Študenti boste pri predmetu: spoznali in razumeli pomen diferencialne psihologije; razvili zmožnost povezovanja spoznanj diferencialne psihologije z drugimi znanji; se naučili uporabe teh znanj v različnih praktičnih situacijah; spoznali glavna orodja diferencialne psihologije in se naučili kritično vrednotiti vire in informacije s področja medosebnih razlik.

Vsebina

opredelitev diferencialne psihologije kot temeljne psihološke panoge;
pomen raziskovanja razlik med posamezniki in skupinami v psihologiji;
medosebne razlike pri kognitivnih sposobnostih, inteligentnosti, ustvarjalnosti, spominu;
medosebne razlike pri osebnosti, identiteti, samopodobi, vrednotah;
medosebne razlike pri čustvih in motivaciji;
medosebne razlike pri sreči, zadovoljstvu, optimizmu;
medosebne razlike povezane s spolom, starostjo;
uporaba spoznanj diferencialne psihologije v:
- pedagoški psihologiji,
- organizacijski psihologiji,
- klinični psihologiji,
- psihologiji športa,
- na drugih področjih aplikativne psihologije;
- raziskovalne metode v diferencialni psihologiji.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznati in razumeti pomen diferencialne psihologije za praktično delo psihologov;
razumeti dejavnike, vzroke in posledice medosebnih razlik;
razumevanje, kako se posamezniki med seboj razlikujejo ter spoznati dejavnike, ki na to vplivajo;
poznavanje medosebnih razlik v psihološki znanosti in uporaba teh znanj v aplikativni psihologiji;
avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami;
poznavanje temeljnih spoznanj diferencialne psihologije;
sinteza spoznanj diferencialne psihologije za praktično uporabo v različnih situacijah, npr. pri psihološkem svetovanju, trenerskem delu, kadrovskih postopkih ipd.;
poznavanje glavnih orodij diferencialne psihologije;
kritično vrednotenje spoznanj s področja psihologije medosebnih razlik.

Izbirni predmeti (študent izbere en predmet)

Psihologija prodaje

Razumevanje vedenja strank je ključni dejavnik tržnega uspeha. Predmet obravnava psihološke dejavnike, ki vplivajo na vedenje strank, vpliv emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja, načine uporabe psihologije v prodaji, psihološke dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo in zvestobo strank, vlogo osebnosti v poslovnem odnosu, psihološke vidike poslovne klime itd.

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje kognitivnih in konativnih (motivacijskih, čustvenih) temeljev vedenja strank ter vlogo socialnih motivov v poslovnih odnosih; usvojili razumevanje in analizirali vlogo osebnosti, samopodobe, samovrednotenja in samospoštovanja v poslovnem odnosu; analizirali in načrtovali pristope in ukrepe za povečevanje zadovoljstva in zvestobe potrošnikov; usvojili razumevanje psiholoških vidikov komuniciranja s strankami, poslovne klime in organizacijske kulture.

Vsebina

Razumevanje vedenja strank kot ključni dejavnik tržnega uspeha
Temeljni dejavniki vedenja porabnikov; vpliv psiholoških dejavnikov na vedenje strank (B2C in B2B)
Kognitivni in konativni (motivacijske, čustvene) temelji vedenja strank
Vedenje strank in družba
Čustva in poslovanje, vpliv emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja
Vloga socialnih motivov v poslovnih odnosih
Uporaba psihologije v marketingu in prodaji
Psihološka načela zavestnega odločanja

Zadovoljstvo in zvestoba porabnikov

Psihološki dejavniki zadovoljstva strank
Psihološki dejavniki zvestobe strank

Vloga osebnosti v poslovnem odnosu

Vloga samopodobe, samovrednotenja in samospoštovanja v poslovnem odnosu.
Osebnost in samopodoba

Poslovna klima in organizacijska kultura

Psihološki vidiki komuniciranja s strankami
Psihološki vidiki poslovne klime
Vrednote in drugi psihološki dejavniki organizacijske kulture

Cilji in kompetence

usposobljenost za poznavanje in obvladovanje vedenja strank;
razumevanje vpliva psiholoških dejavnikov na vedenje strank (B2C in B2B);
obvladovanje kognitivnih in konativnih (motivacijske, čustvene) temeljev vedenja strank;
razumevanje vpliva emocionalnega doživljanja na uspešnost poslovnega delovanja;
razumevanje vloge socialnih motivov v poslovnih odnosih;
usposobljenost za uporabo znanja psihologije v marketingu in prodaji;
sposobnost analiziranja psiholoških dejavnikov zadovoljstva in zvestobe strank;
poznavanje vloge osebnosti v poslovnem odnosu in razumevanje vloge samopodobe, samovrednotenja in samospoštovanja v poslovnem odnosu;
usposobljenost za uporabo psiholoških vidikov komuniciranja s strankami, poslovne klime in organizacijske kulture v marketingu in prodaji.

Družbene inovacije in storitve za kakovost življenja

Predmet obravnava družbene inovacije in proces družbenega inoviranja v kontekstu družbeno-gospodarskega razvoja in kakovosti življenja (na področju zdravstva, izobraževanja, staranja in medgeneracijskega povezovanja, zaposlovanja, kulture, varovanje okolja), trende družbenega inoviranja, projekte in raziskave na področju družbenih inovacij ter vidike koncepta kakovosti življenja in njegovega vrednotenja.

Študenti boste pri predmetu: pripravili analizo potreb za izbrano področje družbenega inoviranja; pripravili utemeljitev za projektno ali raziskovalno idejo s področja družbenega inoviranja; izbrali in utemeljili metode dela/raziskovanja in evalvacijski instrumentarij ter pripravili projekt ali načrt oblikovanja in/ali uvajanja družbene inovacije.

Vsebina

DRUŽBENO-GOSPODARSKI RAZVOJ IN DRUŽBENE INOVACIJE:

Opredelitev družbene inovacije
Družbene inovacije, družbeno podjetje
Družbeno podjetništvo in korporativna družbena odgovornost
Zgodovina družbenega inoviranja
Pomen družbenih inovacij in značilnosti zasebnega in civilnodružbenega sektorja
Področja družbenega inoviranja
Teorije družbenih inovacij

KORAKI DRUŽBENEGA INOVIRANJA (generiranje idej, prototipi in piloti, evalviranje in razširjanje, sprememba sistema)

SODELOVANJE ZA REŠEVANJE DRUŽBENIH PROBLEMOV IN SOUSTVARJANJE DRUŽBENIH INOVACIJ

Posamezniki, lokalne skupnosti, javni
Podjetja, NVO, izobraževalne ustanove
Mediji
Živi laboratoriji in podjetniški pospeševalniki
Start-upi
Globalizacija urbanih storitev
Digitalni, interaktivni mediji kot spremljevalni instrument in gonilo družbenih sprememb ter različne platforme in aplikacije za povezovanje in izgradnjo socialnih mrež

DRUŽBENE INOVACIJE IN KAKOVOST ŽIVLJENJA

Modeli javnega zdravstva
Modeli izobraževanja in usposabljanja
Vseživljenjsko izobraževanje ter mreže znanja
Kakovostno staranje in medgeneracijsko povezovanje
Alternativne oblike zaposlovanja in odpravljanje revščine ter socialnih razlik
Kultura in druge prostočasne dejavnosti
Klimatske spremembe in varovanje okolja

DOBRE PRAKSE NA PODROČJU DRUŽBENEGA INOVIRANJA

SVETOVANJE IN SUPERVIZIJA PRI DRUŽBENEM INOVIRANJU V RAZLIČNIH ORGANIZACIJAH

TRENDI DRUŽBENEGA INOVIRANJA

PROJEKTI IN RAZISKAVE NA PODROČJU DRUŽBENIH INOVACIJ OD NAČRTOVANJA DO IMPLEMENTACIJE TER FINANCIRANJE DRUŽBENIH INOVACIJ

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumejo koncept družbenega inoviranja, ga znajo umestiti v širši kontekst družbenih, političnih in gospodarskih sprememb ter razumejo, kako lahko družbene inovacije pomagajo rešiti probleme v družbi;
poznajo posamezne faze družbenega inoviranja in znajo uporabljati metode za razvoj, izvajanje, evalviranje in širjenje družbenih inovacij kakor tudi pristope pri svetovanju in superviziji pri družbenem inoviranju v različnih organizacijah;
poznajo možnosti informacijske tehnologije za podporo pri različnih fazah procesa družbenega inoviranja;
poznajo širok spekter storitev za kakovost sodobnega življenja in njihovo povezavo z družbenim inoviranjem;
znajo kritično ovrednotiti dobre in slabe prakse na področju družbenega inoviranja, kreativno razmišljati in generirati ideje za družbene inovacije;
so sposobni celostnega pristopa in znajo oblikovati aplikativen projekt oz. raziskavo s področja družbenih inovacij ter ga/jo predstaviti;
so sposobni komuniciranja, povezovanja in timskega dela za potrebe družbenega inoviranja.

Upravljanje konfliktov, mediacija in coaching

Učinkovito upravljanje konfliktov je v sodobni družbi pomembna veščina sobivanja in sodelovanja. Predmet obravnava opredelitve in dejavnike konfliktov, modele, strategije in metode/tehnike reševanja in upravljanja konfliktov, vlogo, načela in proces mediacije v različnih vrstah sporov in konfliktov ter vrste, načela, modele in proces izvajanja coachinga. Coaching je treba razumeti širše od pristopa reševanja in upravljanja konfliktov. Gre za sistematičen pristop, usmerjen k doseganju želenih sprememb vedenja, osebnostnih sprememb in osebnostne rasti.

Študenti boste pri predmetu: spoznali vrste, vzroke in nivoje konfliktov ter usvojili razumevanje pomena emocij, samoregulacije in osebnosti pri uspešnem upravljanju konfliktov, mediaciji in coachingu; usvojili razumevanje procesa upravljanja konfliktov in se naučili uporabljati tehnike reševanja konfliktov; spoznali načela, značilnosti in proces mediacije in coachinga ter se naučili uporabljati veščine komuniciranja za uspešno izvajanje procesa mediacije in coachinga.

Vsebina

Razumevanje upravljanja konfliktov, mediacije in coachinga:

Pomen upravljanja konfliktov v sodobni družbi

Izzivi in spremembe v družbi
Medosebni odnosi
Od problemov do konfliktov

Opredelitev konfliktov

Nastanek konfliktov
Vrste konfliktov
Nivoji konfliktov
Vzroki in posledice konfliktov
Faze razvoja konfliktov

Dejavniki konfliktov

Emocije in konflikt
Samoregulacija
Osebnostne razlike in konflikt
Razumevanje lastne vloge v konfliktih

Upravljanje s konflikti

Osnovni modeli upravljanja s konflikti
Strategije obvladovanja konfliktov
Metode in koraki reševanja konfliktov
Značilnosti komunikacije kot orodja za obvladovanje konfliktov
Težavni konflikti in možni načini njihovega reševanja

Mediacija

Vloga in pomen mediacije
Načela mediacije
Vloga mediatorja
Mediacija v različnih okoljih
Proces in koraki postopka mediacije
Posebnosti mediacije v različnih vrstah sporov in konfliktov

Coaching

Vloga in pomen coachinga
Vrste coachinga
Značilnosti in načela coachinga
Prednosti in koristi ter problemi in pasti coachinga
Ključne kompetence in odgovornosti coacha
Modeli coachinga
Proces coachinga
Vzpostavljanje coaching dogovora

Cilji in kompetence

Temeljna cilja predmeta sta, da študenti:

spoznajo in razumejo pomen ter vlogo upravljanja konfliktov, mediacije in coachinga za uspešno delo s posamezniki in skupinami;
so sposobni kritično presojati pridobljene teoretske koncepte in uporabiti pridobljeno znanje v praksi.

Študenti pri predmetu pridobijo naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razvoj kritičnega razmišljanja za spodbujanje kreiranja inovativnih rešitev v poslovnih okoljih;
razumevanje in uporaba znanj s področja psihologije in drugih sorodnih ved ter njihovo interdisciplinarno povezovanje;
avtonomnost, prizadevanje za kakovost s prevzemanjem odgovornosti za lastno delo;
zmožnost konstruktivnega sodelovanja z drugimi;
kritično presojanje teoretskih pristopov s poudarkom na uporabni vrednosti.
poznavanje in razumevanje izzivov in sprememb v družbi, medosebnih odnosov ter razlikovanje med problemi in konflikti:
sposobnost diferenciacije med upravljanjem konfliktov, mediacijo in coachingom;
sposobnost razumevanja pomena upravljanja s konflikti ter vrst, vzrokov in nivojev konfliktov ter vloge posameznika;
razumevanje pomena emocij, samoregulacije in osebnosti pri uspešnem reševanju konfliktov;
poznavanje in razumevanje sistema reševanja konfliktov in sposobnost diagnosticiranja procesov, stanj in ukrepov na področju reševanja konfliktov ter implementacija v prakso dela z ljudmi;
razumevanje in sposobnost uporabe tehnik in intervencij mediacije v različnih kontekstih;
razumevanje pomena in vloge coachinga ter sposobnost načrtovanja aktivnosti ter uporabe veščin in tehnik komuniciranja za uspešno izvajanje coachinga v poslovni praksi.

Obvezni predmeti

Psihološka diagnostika

Kompetence za ustrezno izvajanje postopkov psihološke diagnostike in ocenjevanja so ključne za opravljanje poklica psihologa. Predmet obravnava naslednje vsebine: vlogo psihološkega pregleda v zdravstvu in na sorodnih področjih, paradigme ocenjevanja osebnosti, psihološki diagnostični intervju in eksploracijo, psihološko testiranje in klinično-psihološki pregled z aplikacijo testov kognitivnih sposobnosti in osebnosti, metode in pomen opazovanja v klinični praksi in raziskovanju, uporabo manj strukturiranih tehnik v psihološkem ocenjevanju, proces psihološkega ocenjevanja (zbiranje podatkov; procesiranje podatkov; komuniciranje podatkov in sprejemanje odločitev) ter etična načela v psihodiagnostičnem ocenjevanju.

Študenti boste pri predmetu: spoznali osnovna teoretična izhodišča psihološke diagnostike; se naučili pripraviti psihološko oceno na podlagi uporabe klinično-psihološkega intervjuja in enostavnejših psiholoških testov; razvili zmožnosti pravilne uporabe psiholoških testov za ocenjevanje kognitivnih funkcij in osebnosti ter korektne interpretacije rezultatov psihološkega testiranja.

Vsebina

Vloga psihološkega pregleda v zdravstvu in na sorodnih področjih
Osebnost in psihične motnje
Paradigme ocenjevanja osebnosti
Psihološki diagnostični intervju in eksploracija; intervju v procesu ocenjevanja in sprejemanja odločitev
Aplikacija testov v klinični psihologiji: psihološko testiranje in kliničnopsihološki pregled z aplikacijo testov kognitivnih sposobnosti in osebnosti
Metode opazovanja v klinični psihologiji, pomen opazovanja v klinični praksi in raziskovanju
Uporaba manj strukturiranih tehnik v psihološkem ocenjevanju
Psihološko ocenjevanje kot proces: zbiranje podatkov; procesiranje podatkov; komuniciranje podatkov in sprejemanje odločitev
Etika v psihodiagnostičnem ocenjevanju

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente za izvajanje psihološke diagnostike in ocenjevanja ter za ustrezno interpretacijo rezultatov psihološkega testiranja.

Kompetence:

obvladovanje zahtevnejših psiholoških konceptov z uporabo najsodobnejših pristopov in metod dela s posamezniki in skupinami;
avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami;
zavezanost k profesionalni etiki in spoštovanje etičnih načel in standardov na vseh nivojih poklicnega delovanja;
temeljno razumevanje področja psihološkega ocenjevanja in testiranja v klinični psihologiji;
poznavanje kompleksnosti psihodiagnostike s klinično psihološko intencijo;
usposobljenost za psihološko formulacijo primera ter razumevanje specifičnega psihologičnega zaključevanja in komunikacije;
razumevanje etičnih dilem, povezanih s področjem psihološke diagnostike.

Magistrska naloga

Magistrska naloga je pisni izdelek in rezultat samostojnega raziskovalnega dela študenta ob mentorstvu visokošolskega učitelja. V nalogi študent celovito obravnava izbrano raziskovalno tematiko, povezano s področjem študijskega programa.

V okviru priprave magistrske naloge boste: oblikovali relevantni raziskovalni problem (skupaj z raziskovalnimi vprašanji) na podlagi teoretičnih izhodišč, podprtimi z ustrezno strokovno in znanstveno literaturo; pripravili teoretični pregled ključnih konceptov (teorij) in ugotovitev sorodnih, že izvedenih raziskav; pripravili metodološki načrt izvedbe raziskave, vključno z izbiro raziskovalne strategije, metod/tehnik zbiranja podatkov, opredelitvijo ciljne populacije in izbrane tehnike vzorčenja ter opisom postopka zbiranja podatkov; izvedli empirično raziskavo v skladu s pripravljenim metodoloških načrtom; analizirali in interpretirali podatke, jih kritično ovrednotili in povezali s teoretičnimi izhodišči; pripravili zaključke in konkretne predloge za izboljšanje teorije in prakse.

Vsebina

Izbor teme raziskovanja
Formulacija problema, postavitev relevantnih raziskovalnih vprašanj in hipotez
Odločanje o raziskovalnem pristopu in izboru raziskovalne strategije
Priprava dispozicije magistrske naloge
Opredelitev problema raziskave in teoretičnih izhodišč
Opredelitev pristopa k zastavljeni problematiki raziskovanja
Opredelitev metod in tehnik raziskovanja za doseganje ciljev naloge
Opredelitev členjenosti vsebine
Opredelitev literature in virov
Prijava teme in mentorja magistrske naloge
Vzorčenje in zbiranje podatkov
Študij literature in virov
Izdelava magistrske naloge
Priprava predstavitve magistrske naloge in zagovor.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

sposobnost prepoznavanja konkretnih problemov na področju uporabne psihologije;
reševanje konkretne problematike s pomočjo usvojenega teoretičnega znanja;
oblikovanje izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
samostojnost in usmerjenost v reševanje problemov;
razvoj kritične presoje;
uporaba znanstvenih metod pri raziskovanju;
obvladovanje sistematičnega iskanja informacij in virov;
analiza in sinteza informacij;
zmožnost partnerskega dela;
povezovanje različnih znanj ter pomena uporabe strokovne literature;
samostojno učenje;
uporabo informacijske tehnologije.

Praktično izobraževanje

Praktično izobraževanje v delovnem okolju je namenjeno pridobivanju praktičnih znanj in razvijanju strokovnih veščin in kompetenc za samostojno opravljanje psihološke dejavnosti na izbranem področju dela. Praktično izobraževanje v obsegu 155 delovnih ur poteka v izbrani delovni organizaciji pod mentorstvom psihologa.

Študenti boste: usvojili razumevanje delovanja mentorske organizacije ter pomena in vloge psihološke dejavnosti v izbrani organizaciji; se naučili uporabe, združevanja in povezovanja znanj s področja psihologije in drugih sorodnih ved pri reševanju strokovnih izzivov na področju delovanja mentorske organizacije; razvili veščine za opravljanje nalog psihologa v mentorski organizaciji pod ustreznim nadzorom mentorja; razvili zmožnost presojanja relevantnih psiholoških in etičnih vprašanj ter kritičnega vrednotenja različnih vidikov obravnave strokovnih izzivov/problemov.

Vsebina

Študent izbere inštitucijo ali podjetje izmed mentorskih organizacij fakultete. Seznam ustanov je objavljen v virtualnem okolju fakultete. Študent se z ustanovo sam dogovori o možnostih za opravljanje praktičnega izobraževanja. V kolikor želi študent opravljati praktično izobraževanje na ustanovi, s katero fakulteta še nima podpisanega dogovora, se sam pozanima, ali je ustanova pripravljena na sodelovanje pri izvajanju praktičnega izobraževanja v delovnem okolju. Če je ustanova pripravljena na sodelovanje in če ustanova dodeli mentorja, študent o tem obvesti koordinatorja praktičnega izobraževanja, ki ustanovi posreduje v podpis ustrezen dogovor.

Praktično izobraževanje v mentorski organizaciji lahko poteka strnjeno ali po delih v daljšem časovnem obdobju sorazmerno manj delovnih ur na teden. Točen termin strokovne prakse določi mentorska organizacija skupaj s študentom in ga opredeli v Pogodbi o opravljanju praktičnega izobraževanja v delovnem okolju. Študent po opravljeni strokovni praksi odda poročilo na predpisanem obrazcu, skupaj z oceno mentorja v organizaciji.

Vsakemu študentu je na mentorski instituciji dodeljen mentor, ki je zadolžen za nadzor in usmerjanje njegovega dela. Mentor je iz organizacije, kjer poteka praktično izobraževanje. Mentor mora imeti ustrezno najmanj visokošolsko strokovno izobrazbo, torej raven VII/2 in mora biti po poklicu univ. dipl. psiholog (po starem študijskem programu) ali magister psihologije (po novem študijskem programu). Mentor lahko med drugim opravlja pedagoško, šolsko-svetovalno, kadrovsko, klinično, raziskovalno dejavnost. Praktično izobraževanje v mentorski organizaciji poteka na podlagi individualnega programa, ki ga pripravi mentor.

Mentor organizira in usmerja delo študenta ter mu je na voljo pri pojasnjevanju konkretnega praktičnega dela.

Za organizacijo, spremljanje in koordinacijo izvajanja praktičnega izobraževanja v delovnem okolju je na fakulteti zadolžen koordinator. Koordinator praktičnega izobraževanja vodi pripravljalne seminarje na praktično izobraževanje, opravi razgovore s študenti, daje vse potrebne informacije študentom in mentorjem v mentorskih organizacijah ter preveri uspešnost izvajanja strokovne prakse.

O strokovni praksi se vodi dokumentacija.

Pred pričetkom opravljanja praktičnega izobraževanja v delovnem okolju študent sam poskrbi za podpis pogodbe v mentorski organizaciji. Študent po opravljeni strokovni praksi odda poročilo na predpisanem obrazcu, skupaj z oceno mentorja v organizaciji.

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

spoznali dejavnosti, organiziranost in delovanje mentorske organizacije;
se seznanili s pomenom in vlogo psihološke dejavnosti v mentorski organizaciji;
nadgradili praktična znanja in veščine za opravljanje nalog psihologa v izbrani mentorski organizaciji;
razvili socialne in komunikacijske veščine za oblikovanje empatičnega in profesionalnega odnosa z uporabniki in ciljnimi skupinami;
krepili samospoznavanje, razvijali samokritičnost, osebno integriteto in spoštovanje etičnih načel pri vseh oblikah psihološkega delovanja;
razvili sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov;
krepili kritično refleksijo za ocenjevanje svojega dela kot dela drugih.

Raziskovalni praktikum

Predmet študente usposablja za samostojno znanstvenoraziskovalno delo. Obravnava naslednje vsebine, ki zaokrožajo proces raziskovalnega dela: iskanje in pregled strokovne/znanstvene literature kot izhodišče lastnega raziskovanja; strukturo in pripravo dispozicije raziskave (konceptualno in metodološko načrtovanje); strokovno izvedbo psihološkega testiranja in drugih oblik zbiranja podatkov za potrebe psihološkega raziskovanja; uporabo naprednejših multivariatnih statističnih metod za poglobljeno analizo empiričnih podatkov; vrednotenje in kritično refleksijo ugotovitev ter oblikovanje ustreznih zaključkov; etične vidike psihološkega raziskovanja.

Študenti boste pri predmetu: pripravili celovito dispozicijo za raziskovanje izbranega psihološkega fenomena; usvojili razumevanje in logiko naprednejših multivariatnih statističnih metod ter možnosti uporabe na konkretnih primerih; se naučili aplicirati naprednejše multivariatne statistične metode na konkretnih podatkih z ustrezno programsko opremo ter pravilno interpretirati statistične izračune; razvili zmožnost kritičnega ovrednotenja rezultatov statističnih analiz in ugotovitev raziskav, ob upoštevanju njihovih metodoloških pomanjkljivosti in širšega konteksta, za namen oblikovanja verodostojnih znanstvenih zaključkov.

Vsebina

1. Iskanje in pregled strokovne/znanstvene literature kot izhodišče lastnega raziskovanja

2. Struktura in priprava dispozicije raziskave:

konceptualno načrtovanje (opredelitev raziskovalnega problema, raziskovalna vprašanja in/ali hipoteze itd.);
metodološko načrtovanje (raziskovalni dizajni v psihološkem raziskovanju, metode/tehnike zbiranja podatkov, izbor ali konstrukcija ustreznih psihometričnih instrumentov za merjenje psiholoških značilnosti, vzorčenje itd.).

3. Strokovna izvedba psihološkega testiranja in drugih oblik zbiranja podatkov za potrebe psihološkega raziskovanja

4. Uporaba naprednejših multivariatnih statističnih metod (faktorska analiza, diskriminantna analiza, klastrska analiza, multipla regresija itd.) za poglobljeno analizo empiričnih podatkov

5. Vrednotenje in kritična refleksija ugotovitev ter oblikovanje ustreznih zaključkov

6. Etični vidiki psihološkega raziskovanja

Cilji in kompetence

Temeljni cilj predmeta je usposobiti študente za načrtovanje in izvedbo znanstvenega raziskovanja psiholoških pojavov ter jih s tem pripraviti za samostojno znanstveno-raziskovalno delo v okviru izdelave magistrske naloge. Pri predmetu bodo razvili naslednje kompetence:

Predmetno-specifične kompetence:

sposobnost identifikacije relevantnih psiholoških raziskovalnih problemov na podlagi analize in sinteze strokovne in znanstvene literature;
sposobnost priprave ustreznega konceptualnega in metodološkega načrta (dispozicije) raziskave za reševanje izbranega psihološkega raziskovalnega problema;
objektivno, nepristransko in strokovno izvajanje psihološkega testiranja in drugih oblik zbiranja podatkov za potrebe psihološkega raziskovanja;
uporaba naprednejših multivariatnih statističnih metod za celovito in kompleksno analizo kvantitativnih podatkov;
sposobnost sinteze ključnih ugotovitev raziskovanja na podlagi vrednotenja in kritične refleksije metodoloških pomanjkljivosti raziskovanja ter širšega konteksta;
razumevanje in spoštovanje etičnih načel in vidikov v vseh fazah raziskovalnega procesa.

Splošne/prenosljive kompetence:

kritično razmišljanje ter samostojno in celostno reševanje problemov;
uporaba in sinteza teoretičnih predpostavk, metodoloških domnev in širšega psihosocialnega konteksta pri raziskovanju psiholoških pojavov.

Psihologija izobraževanja

Predmet obravnava konceptualne razlike med učenjem, poučevanjem in izobraževanjem, pojmovanje izobraževanja kot psihosocialnega procesa, sodobne oblike izobraževanja (online, kombinirano), specifike izobraževanja v različnih življenjskih obdobjih, načrtovanje izobraževanja ob upoštevanju psiholoških značilnosti učenja in poučevanja, svetovanje učiteljem za učinkovito načrtovanje in izvajanje različnih oblik izobraževanja ter svetovanje učencem za učinkovito učenje in spoprijemanje z izzivi v procesu izobraževanja.

Študenti boste pri predmetu: razvili zmožnosti uporabe temeljnih psiholoških zakonitosti učenja in poučevanja pri pripravi izobraževalnega programa za izbrano ciljno skupino, ob upoštevanju njenih psiholoških in socio-demografskih značilnosti; demonstrirali uporabo ustreznega svetovalnega pristopa, intervence ali tehnike pri reševanju konkretnih izzivov učiteljev v procesu načrtovanja in izvajanja izobraževanja; demonstrirali uporabo ustreznega svetovalnega pristopa, intervence ali tehnike pri reševanju konkretnih izzivov učencev/uporabnikov v procesu izobraževanja.

Vsebina

Konceptualne razlike med učenjem, poučevanjem in izobraževanjem
Izobraževanje kot psihosocialni proces
Sodobne oblike izobraževanja (online, kombinirano)
Specifike izobraževanja v različnih življenjskih obdobjih
Načrtovanje izobraževanja ob upoštevanju psiholoških značilnosti učenja in poučevanja
Svetovanje učiteljem za učinkovito načrtovanje in izvajanje različnih oblik izobraževanja
Svetovanjem učencem za učinkovito učenje in spoprijemanje z izzivi v procesu izobraževanja

Cilji in kompetence

Splošne kompetence:

Sposobnost uporabe teoretičnih znanj in ustreznih analitičnih pristopov ter kompetenc s področja uporabne psihologije in drugih sorodnih ved.
Obvladovanje zahtevnejših psiholoških konceptov z uporabo najsodobnejših pristopov in metod dela s posamezniki in skupinami.
Sposobnost kritične presoje in uporabe inovativnih pristopov pri razvoju storitev in produktov za različne ciljne skupine.
Avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami.
Razumevanje in spoštovanje različnosti, empatija ter sposobnost podpornega komuniciranja.

Predmetno-specifične kompetence:

Razumevanje konceptualnih razlik med učenjem, poučevanjem in izobraževanjem.
Razumevanje vloge psihosocialnih dejavnikov v procesu izobraževanja.
Poznavanje sodobnih oblik izobraževanja in razumevanje njihovih prednosti/slabosti z vidika učenca, učitelja in izobraževalne ustanove.
Poznavanje specifik izobraževanja v različnih življenjskih obdobjih in za različne socio-demografske skupine uporabnikov.
Zmožnost načrtovanja izobraževanja na podlagi psiholoških značilnosti uporabnikov (osebnostnih lastnosti, motivacije, potreb, sposobnosti) in ob upoštevanju psiholoških zakonitosti učenja in poučevanja.
Zmožnost uporabe svetovalnih pristopov, intervenc in tehnik za podporo učiteljem pri načrtovanju in izvajanju izobraževalnih programov.
Zmožnost uporabe svetovalnih pristopov, intervenc in tehnik za podporo učencem/uporabnikom v procesu izobraževanja.

Psihološko svetovanje

Predmet služi poglabljanju in nadgradnji znanj in kompetenc na področju psihološkega svetovanja in psihoterapije. Predmet obravnava teoretske temelje psihološkega svetovanja (osnovne paradigme in koncepte tradicionalnih pristopov, modele razumevanja motenosti in zdravja), naravo svetovalno terapevtskega odnosa ter osnove svetovalno terapevtske komunikacije, različne psihoterapevtske modalitete in strategije svetovalno/terapevtskega procesa pri obravnavi pacientov z različnimi psihičnimi težavami ter temeljna etična načela pri svetovanju in psihoterapiji.

Študenti boste pri predmetu: spoznali teoretična izhodišča in usvojili poglobljeno razumevanje razlik med uveljavljenimi paradigmami svetovanja in psihoterapije; razvili zmožnosti načrtovanja in demonstrirali posamezne korake in faze svetovalno-terapevtskega procesa glede na obravnavani problem; se naučili uporabljati osnovne psihološke tehnike, pristope in intervence v svetovalnem procesu.

Vsebina

Teoretski temelji psihološkega svetovanja: osnovne paradigme in koncepti tradicionalnih pristopov, modeli razumevanja motenosti in zdravja
Narava svetovalno-terapevtskega odnosa ter osnove svetovalno-terapevtske komunikacije
Pregled psihoterapevtskih modalitet in strategij svetovalno/terapevtskega procesa pri obravnavi pacientov z različnimi psihičnimi težavami
Temeljna etična načela svetovanja in psihoterapije

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je pri študentih razviti veščine svetovalno-terapevtskega dela.

Kompetence:

obvladovanje zahtevnejših psiholoških konceptov z uporabo najsodobnejših pristopov in metod dela s posamezniki in skupinami;
osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami;
zavezanost k profesionalni etiki in spoštovanje etičnih načel in standardov na vseh nivojih poklicnega delovanja;
poglabljanje in razširjanje uporabe temeljnih psiholoških znanj na področje psihološkega svetovanja;
razumevanje etičnih dilem, povezanih s področjem svetovalnega dela;
usposobljenost za uporabo ustreznih pristopov ter metod, postopkov in tehnik za psihološko obravnavo in svetovanje posameznikom in skupinam.

Izbirni predmeti (študent izbere en predmet)

Organizacijska dinamika za odličnost podjetij in kreativno upravljanje sprememb

V dinamični organizaciji je narava dela manj predvidljiva, hitrost novih priložnosti in groženj pa se pospešuje. Za uspeh so potrebne kreativnost, hitrost in intenzivno sodelovanje v celotni organizaciji. Za doseganje močne poslovne uspešnosti mora vodstvo sprostiti potencial ljudi, spodbujati skupinsko ustvarjalnost in omogočiti navdušeno in angažirano delovno silo.

Študenti boste pri predmetu: spoznali in usvojili razumevanje sistemskega delovanja organizacije in vloge managerja v procesu sprememb; se naučili pripraviti konkretne predloge izboljšanja motivacije in zavzetosti posameznikov, izboljšanja delovanja timov in skupin in izboljšanja organizacijske klime na izbranih študijah primerov.

Vsebina

Organizacija in okolje

Trendi organizacije v globalnem okolju
Organizacija kot socialni sistem
Formalna in neformalna organiziranost
Delovna mesta prihodnosti

Organizacijsko vedenje

Elementi in modeli organizacijskega vedenja
Značilnosti organizacijskega vedenja
Organizacijska kultura in klima
Vrednote
Etika in družbena odgovornost
Odličnost organizacij in organizacijska dinamika

Posameznik in organizacija

Učenje in razvoj
Osebnost
Zaznavanje in procesi individualnega odločanja
Komuniciranje
Motivacija in zavzetost
Stres in izgorelost
Usklajevanje poklicnega in osebnega življenja

Skupinski procesi

skupinska dinamika, stabilnost in delovanje skupine
razmerja med posameznikom in skupino;
skupinsko in timsko delo
Vodenje
Moč in vpliv na delovnem mestu
Upravljanje konfliktov

Organizacijska dinamika

Vrste organizacijske dinamike
Organizacijska psihodinamika
Odzivanje posameznikov in organizacij na spremembe
Upravljanje sprememb oz. menedžment dinamičnih organizacijskih procesov
Sprejemanje odločitev

Cilji in kompetence

Cilje predmeta je, da študenti razumejo vlogo in pomen organizacijske dinamike in organizacijskega vedenja ter so sposobni implementirati kompleksne modele uvajanja organizacijskega vedenja v različna poslovna okolja.

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

uporaba sistemskega ter interdisciplinarnega pristopa pri razmišljanju in delovanju;
sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje;
sposobnost poznavanja sistemskega delovanja organizacije v globalnem poslovnem okolju;
razumevanje in kritično ovrednotenje vloge organizacije kot socialnega sistema in njenega odnosa do okolja;
sposobnost analiziranja in implementiranja različnih konceptov organizacijskega vedenja v prakso;
razumevanje in analiziranje vloge posameznika v organizaciji z različnih vidikov (učenje, osebnost, zaznavanje, motivacija, komuniciranje…);
sposobnost razumevanja pomena in vloge skupinskih procesov v okviru delovanja organizacije;
poznavanje, razumevanje in implementacija sistema upravljanja s spremembami znotraj organizacije.

Merjenje in zagotavljanje kakovosti življenja

Namen predmeta je pogledati na kakovost življenja z več vidikov, tako objektivno kot subjektivno, individualno kot kolektivno ter tudi glede na vire, priložnosti in življenjske razmere v družbi. Predmet obravnava osnovne pojme in podatke o kakovosti življenja ter razmišljanje o tem, kaj kakovost življenja je. Ali se v razvojnih dokumentih Slovenije koncept kakovosti življenja upošteva in ali ima država za državljane postavljene cilje, ki bodo izboljšali našo kakovost življenja? In če jih ima, ali smo sposobni te cilje uresničiti – kako jih meriti, s katerimi indikatorji in kaj smo na tem področju naredili v preteklem obdobju?

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje multidimenzionalnosti koncepta kakovosti življenja in sodobnih konceptov družbene blaginje; spoznali stanje v izbranih domenah kakovosti življenja v Sloveniji/EU; samostojno analizirali statistične podatke različnih vidikov kakovosti življenja in jih kritično ovrednotili; obravnavali kakovost življenja posameznih sub-populacij in skušali dognati, ali je njihovo življenje kakovostno in kje so priložnosti in ovire za spremembe.

Vsebina

Zgodovina koncepta kakovosti življenja in njegove definicije
Vloga države pri zagotavljanju kakovosti življenja
Poznavanje konceptov blaginje, kot so kakovost življenja, človekov razvoj, socialna izključenost, družbena kohezija, trajnostni razvoj, sreča
Uporaba blaginjskih konceptov, njihov pomen v družbi ter vloga pri spreminjanju družbenih vrednot in potreb ljudi
Merjenje blaginjskih konceptov in njihova uporaba pri definiranju družbenega razvoja
Koncept sreče
Aplikacija kakovosti življenja v poslovno okolje in na nacionalno raven
Izbrane domene kakovosti življenja in stanje v njih v Sloveniji/EU:
- zdravje in dostop do zdravstvenega varstva
- zaposlovanje in delovne razmere
- znanje, izobrazba, usposabljanje
- družinsko življenje
- stanovanje
- naravno in grajeno lokalno okolje
- rekreacija in prostočasne aktivnosti
- politični viri in politična/družbena udeležba
Zbirke statističnih podatkov o izbranih domenah kakovosti življenja
- SURS: Kakovost življenja, marec 2012
- UMAR
Merjenje kakovosti življenja
- kazalniki in že razviti inštrumenti/vprašalniki za merjenje kakovosti življenja v izbranih domenah
- izbrane slovenske in mednarodne raziskave o kakovosti življenja (Kakovost življenja v Sloveniji, Slovensko javno mnenje, European Quality of Life Survey, European Social Survey)
- arhiv slovenskih in mednarodnih raziskovalnih podatkov (Arhiv družboslovnih podatkov) o kakovosti življenja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznavanje ter sposobnost kritične analize teoretskih konceptov ter raziskovalnih ugotovitev o kakovosti življenja in njihove kontekstu prilagojene uporabe v praksi;
poznavanje blaginjskih konceptov, kot so sreča, trajnost, kakovost, blaginja;
poznavanje kazalnikov in inštrumentov za raziskovanje kakovosti življenja;
sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za samostojno ravnanje z zbirkami uradnih statističnih in raziskovalnih podatkov, njihove analize in oblikovanja zaključkov;
sposobnost analize teh podatkov, oblikovanja zaključkov, pisanja ter predstavljanja poročil;
razumevanje vloge širšega družbenega konteksta za kakovost življenja ter sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju organiziranja programov socialne pomoči v odvisnosti od družbenega konteksta;
razvijanje pozitivnega odnosa do dela in odgovornosti do dela;
razvijanje natančnosti in samoiniciativnosti.

Upravljanje znanja in učeča se organizacija

Podjetja in druge organizacije se v današnjem svetu vsakodnevno spoprijemajo z izzivi, ki jih lahko obvladujejo le visoko izobraženi in motivirani zaposleni. Prihodnost organizacije je odvisna predvsem od sposobnosti učenja posameznika, tima in organizacije kot celote. Zaradi hitrih sprememb v okolju in novih informacij se morajo zaposleni v procesu spreminjanja in izboljševanja organizacije nenehno izpopolnjevati, izobraževati in usposabljati na delovnem mestu ali zunaj njega. Vse pomembnejšo vlogo pri tem ima e-izobraževanje oziroma tehnološko podprto učenje, ki postaja pomembna dopolnitev klasičnega učenja. Predmet Upravljanje znanja in učeča se organizacija obravnava dosežke na tem področju ter njihovo uporabnost za posameznika in organizacijo v celoti.

Študenti boste pri predmetu: spoznali pomen načrtnega uvajanja informacijskih tehnologij v izobraževalni proces; razvili zmožnosti kritične presoje primernosti tehnologije za ustrezno reševanje problemov na področju upravljanja znanja in učinkovite uporabe v praksi; se naučili uporabljati ustrezne tehnologije za podporo udeležencem v izobraževalnem procesu.

Vsebina

Spremenjen pomen znanja v sodobni organizaciji
Organizacijska in tehnološka podpora spremenjenemu pomenu znanja
E-izobraževanje v sodobni organizaciji
Organizacijski modeli, tehnologije in učinkovitost
Oblike zbiranja in organiziranja znanja v sodobni organizaciji
Načini posredovanja znanja v sodobni organizaciji
Tehnološko podprto upravljanje z znanjem v sodobni organizaciji
Učeča se organizacija
Intelektualna lastnina in odprtost izobraževanja

Cilji in kompetence

Študenti bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

razumeli pomen vseživljenjskega učenja za konkurenčnost sodobnega gospodarstva ter sposobni analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic na področju menedžmenta tehnološko podprtega vseživljenjskega izobraževanja;
sposobni ustvarjalnega razmišljanja in delovanja ter strateškega odločanja na področju e-izobraževanja v sodobni organizaciji;
razumeli spremenjen pomen znanja v sodobni organizaciji;
razumeli razloge za organizacijsko in tehnološko podporo spremenjenemu pomenu znanja;
spoznali oblike in pomen e-izobraževanja v sodobni organizaciji;
poznali vrste tehnologij na področju e-izobraževanja in usvojili principe njihovega uvajanja za podporo e-izobraževanja;
se seznanili s spremembami, ki jih e-izobraževanje povzroča v globalnem okolju;
razumeli pomen zbiranja, urejanja in posredovanja znanja v sodobni organizaciji;
spoznali načine upravljanja z znanjem v sodobni organizaciji, podrte s tehnologijami in jih znali uporabiti v praksi;
razumeli pomen intelektualne lastnine in temeljni razvoj tega področja;
razumeli pomen odprtega izobraževanja za splošni napredek in temeljni razvoj tega področja;
sposobni tehnološko podpreti upravljanje znanja v organizaciji;
sposobni motivirati za e-izobraževanje v organizaciji;
usposobljeni za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju;
sposobni sodelovanja v timih;
se zavedali pomena trajnega osebnega in profesionalnega razvoja.

Modeli in orodja uspešnega komuniciranja v podjetju

Predmet obravnava koncepte poslovnega komuniciranja, odnosov z javnostmi in temeljne modele komuniciranja (odnosov javnostmi), oblike umeščenosti funkcije komuniciranja v podjetjih, interno komuniciranje in zavzetost zaposlenih ter načrtovanje in vrednotenje komunikacijskih projektov, ob poznavanju različnih ravni/kategorij učinkov komunikacijskih aktivnosti (rezultati oz. »outputs« in izidi oz. »outcomes«).

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje pomena internega komuniciranja pri doseganju pozitivnih učinkov pri zaposlenih, s poudarkom na zavzetosti zaposlenih; se naučili prepoznati in konkretizirati komunikacijske izzive v poslovnem okolju ter ustrezno načrtovati izvajanje komunikacijskih projektov; se naučili načrtovati metode/tehnike zbiranja podatkov za merjenje/vrednotenje uspešnosti komuniciranja (v smislu doseganja zastavljenih ciljev); usvojili razumevanje vpetosti merjenja/vrednotenja v vseh fazah načrtovanja in izvajanja komunikacijskih projektov.

Vsebina

Komunikacijske teorije
Komunikacijski modeli in strategije podjetja
- vloga komunikacijskih konceptov internega poslovnega komuniciranja pri učinkovitem reševanju poslovnih problemov
- vloga komunikacijskih konceptov eksternega poslovnega komuniciranja pri učinkovitem reševanju poslovnih problemov
- razvoj inovativnih komunikacijskih modelov in strategij učinkovitega komuniciranja v različnimi segmenti poslovanja s poudarkom na komuniciranju z investitorji
Menedžment sodobnih komunikacijskih procesov v podjetju
- upravljanje IT v velikih poslovnih sistemih
- pomen rabe sodobnih IT za srednja in majna podjetja
- vloga sodobnih komunikacijski orodij pri iskanju globalnih poslovnih priložnosti
- pravila učinkovitega telefonskega komuniciranja
Metode merjenja uspešnosti in učinkovitosti komuniciranja v podjetju
- analiza človeških resursov
- analiza uspešnosti in učinkovitosti rabe komunikacijskih tehnologij
Vpliv kulture na uspešnost poslovnega komuniciranja
- komunikacijski nesporazumi in kulturne razlike
- kulturne razlike in komunikacijski konflikti ter spori
- komuniciranje podjetja z različnimi subkulturami
- ključne veščine uspešnega medkulturnega komuniciranja
- dejavniki uspešnega komuniciranja v različnih kulturnih in jezikovnih okoljih
Uspešna poslovna pogajanja
- pogajalske strategije in kulturne razlik

Cilji in kompetence

Študentje bodo pridobili pri predmetu naslednje splošne in predmetno-specifične kompetence:

poznajo in razumejo teoretične in praktične vsebine s področja modelov, strategij in orodij komuniciranja v podjetju ter usvojijo interdisciplinarno znanje ter kompetence, potrebno za razumevanje strokovnih problemov ter uspešno delovanje v okviru poslovnih kompetenc razvijejo zanimanje za delo na področju komunikacijskih procesov in mednarodnega poslovanja, spremljanje novosti, nadaljnjo pridobivanje znanja ter raziskovanje;
razvijejo sposobnost za implementacijo in aplikacijo teoretičnega znanja s področja konceptov komuniciranja v poslovno prakso;
znajo samostojno oblikovati in upravljati najprimernejše koncepte inovativnega internega in eksternega poslovnega komuniciranja podjetja za reševanje konkretnih poslovnih problemov v okviru mednarodnega poslovanja;
so usposobljeni za učinkovito rabo sodobnih IT in oblikovanje novih konceptov rabe IT pri iskanju globalnih poslovnih priložnosti;
so sposobni upravljanja sodobnih komunikacijskih orodij z namenom inovativnega reševanja problemov na področju mednarodnega poslovanja;
so usposobljeni za vrednotenje uspešnosti in učinkovitosti komuniciranja podjetja;
so usposobljeni za komuniciranje z mednarodnim poslovnim okoljem ob upoštevanju kulturnih razlik;
so sposobni kritične refleksije in razvoja pogajalskih kompetenc za delovanje v mednarodnem prostoru;
razvijejo sposobnosti, spretnosti in veščine učinkovitega medkulturnega in subkulturnega komuniciranja.

Psihologija vodenja

Vodenje se pomembno razlikuje od upravljanja oz. menedžmenta. V zadnjem času se vse bolj uveljavlja koncepta voditeljstva. Predmet obravnava različne teorije in stile vodenja ter njihov vpliv na zaposlene (npr. dvig organizacijske energije in zavzetosti), čustveno inteligentnost pri vodenju in etična vprašanja ter dileme vodij. Poseben poudarek je namenjen obravnavi nekaterih modelov vodenja, kot so situacijsko vodenje, coaching model vodenja, vplivno vodenje in 4D-model osebnega razvoja sodobnega vodje.

Študenti boste pri predmetu: usvojili razumevanje razlik med stili vodenja in se naučili izbrati ustrezen stil vodenja glede na situacijo; usvojili razumevanje pomena uporabe elementov čustvene inteligentnosti pri vodenju; se naučili razvijati in krepiti dejavnike osebne moči in vpliva v vodstvenih situacijah; razvili zmožnost oblikovanja ustreznih strategij in ukrepov za dvig organizacijske energije in zavzetosti; izdelali akcijski načrt osebnega razvoja vodje.

Vsebina

Upravljanje vs. vodenje in koncept voditeljstva
Teorije in stili vodenja ter vpliv na zaposlene
Situacijsko vodenje
Coaching model vodenja
Čustvena inteligentnost pri vodenju
Vplivno vodenje - razvoj vpliva in osebne moči vodje
Vodenje za dvig organizacijske energije in zavzetosti
Etična vprašanja vodje in upravljanje osebne integritete
4D-model osebnega razvoja sodobnega vodje

Cilji in kompetence

Cilj predmeta je usposobiti študente za fleksibilno uporabo psiholoških spoznanj, sodobnih teorij in konceptov za oblikovanje uspešnega in učinkovitega vodenja posameznikov, skupin in organizacij.

Kompetence:

obvladovanje zahtevnejših psiholoških konceptov z uporabo najsodobnejših pristopov in metod dela s posamezniki in skupinami;
sposobnost sooblikovanja ustvarjalnega, uspešnega in zdravega delovnega okolja;
osebnostne, komunikacijske in druge socialne kompetence za učinkovito delovanje v strokovnih timih;
avtonomnost, proaktivnost, kritičnost in odgovornost pri delu z različnimi ciljnimi skupinami;
sposobnost razlikovanja upravljanja od vodenja in poglobljeno razumevanje koncepta voditeljstva;
sposobnost fleksibilne uporabe teorij in vodstvenih stilov pri vodenju posameznikov, skupin in organizacij;
sposobnost izbire stila vodenja glede na situacijo;
poglobljeno razumevanje in zmožnost uporabe coachinga pri vodenju;
sposobnost upravljanja z lastnimi čustvi ter čustvi drugih;
zmožnost razvoja osebne moči in vpliva pri vodenju;
sposobnost zasnovati ustrezne strategije za povečanje energije in zavzetosti zaposlenih;
usposobljenost za učinkovito upravljanje etičnih in integritetnih dilem pri vodenju;
poglobljeno razumevanje in zmožnost uporabe modela osebnega razvoja.

Psihologija - star program

Predmetnik programa

Študijski programi

Ostalo

Poslovna skupina DOBA

Kontakt