Novice

Spremljajte naše novice
07. april 2021

Dekan DOBA Fakultete: Na kaj se lahko zanesemo?

Po podatkih Združenih narodov je izguba BDP v letu, od kar nas pesti COVID-19, že presegla izgubo v času finančne in ekonomske krize leta 2009. Ni treba posebej poudarjati, da je primerljiv tudi pritisk na ljudi, ki so izgubili delo in ne morejo opravljati dejavnosti, s katerimi se preživljajo.

Vendar pa je tukaj pomembna razlika, zaradi katere tudi borba proti sedanji krizi poteka drugače, kot je bilo leta 2009. Ne pozabimo, da je takrat prišlo praktično do zloma nosilcev finančnega sistema, ko so ljudje in podjetja izgubili zaupanje v utečen sistem poslovanja. Iskati pot iz krize je takrat za podjetja pomenilo borbo z nevidnim sovražnikom, saj je dejansko zbolel sistem. V letu 2019 se je že jasno čutilo, da se je do takrat še nikoli doživet sistem stabilne rasti izčrpal in kazali so se znaki umirjanja gospodarske rasti. Navrh tako poslabšanega gospodarskega razpoloženja se je nato praktično v začetku lanskega leta pojavila kriza zaradi virusa. Mednarodne in domače analitske ustanove so skoraj enoglasno ponudile ocene, da je pričakovati velik zastoj EU in njenih gospodarstev, kot tudi tistih, ki še ne spadajo v območje enotnega tržišča.

Moramo ugotoviti, da so bila že takoj na začetku stališča Poslovnega inštituta DOBA Fakultete, ki mimogrede letos praznuje 20 let obstoja, drugačna. V javnih zapisih in nastopih smo opozarjali, da čeprav povzroča velikansko gospodarsko škodo, je tokratna kriza vendar povsem drugačna od tiste 2009. Ne pozabimo, da tokrat razen težav z dobavnimi verigami (te znamo v prihodnosti občutiti še bolj) ne moremo govoriti o nedelovanju sistemov, sploh tistih, ki se nanašajo na financiranje. V takšnih razmerah in soočena z imperativom fleksibilnosti pri prilagajanju razmeram, ki jih prinaša npr. digitalizacija, smo pričakovali, da se bodo podjetja začela hitro na tak ali drugačen način odzivati na novonastale razmere. Seveda je kriza ogrozila ekonomsko varnost številnim zaposlenim in njihovim družinam, a kot lahko vidimo, iskanju novih načinov za zagotovitev ekonomske varnosti ni meja. Gotovo pri tem pomagajo tudi državni ukrepi, ki bodo kasneje povzročili marsikateri glavobol proračunu, vendar so tudi tako dobljeni pozitivni rezultati posledica, da so podjetja predvsem znala uporabiti pomoč in jo z novimi tehnologijami vpreči v prihodnost. Izgleda nenavadno, a trenutno je ena najpomembnejših ekonomskih politik dejansko zagotavljanje konkurence na trgih. Le v teh pogojih se pojavijo inovacije in planiranje boljše ekonomske prihodnosti.

V tem duhu razumemo tudi izboljšanje gospodarskih napovedi OECD za leti 2021 in 2022. Predvsem so glede na decembrska predvidevanja okrevanje na raven pred korona virusom od konca leta prestavile v sredino letošnjega leta. Tudi pričakovanja podjetij glede zaposlovanja, ki so jih predstavili pri ManpowerGroup, ki zbira podatke za Srednjo Evropo, še posebej v Sloveniji in na Hrvaškem vidijo močne pozitivne trende že v letošnjem drugem četrtletju.

Ob tem, da nas gornja dejstva lahko navdajajo z optimizmom, pa ostaja še velika negotovost – kdaj in do kolikšne mere bomo sposobni obvladati virus. Lahko se jezimo na zapiranja, ki nam jih določijo vlade, a na koncu bomo s svojim ravnanjem izid določili sami. Ne pozabimo, da nas je doslej iz podobnih težav v zgodovini zmeraj potegnila tehnologija in prispevek vseh.

Informativni dnevi
Informativni dnevi
Deli
Deli
Online študij
Online študij
Izpolni prijavo
Izpolni prijavo