DOBA Fakulteta je 4. septembra 2025 gostila okroglo mizo z naslovom »Permisivna vzgoja in bodoči voditelji – med svobodo, odgovornostjo in psihološko zrelostjo,« ki je združila strokovnjake s področja psihologije, izobraževanja in menedžmenta. Med sodelujočimi so bili dr. Leonida Zalokar, direktorica Strokovnega centra Planina, mag. Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava, dr. Marko Divjak, raziskovalec in visokošolski učitelj na DOBA Fakulteti, Danijel Vuk, direktor podjetja Termo Shop, ter dr. Daša Grajfoner, vodja Centra za poslovni coaching in visokošolska učiteljica na DOBA Fakulteti. Dogodek je povezovala direktorica DOBA Fakultete, Jasna Dominko Baloh.
Razpravo, ki jo je spremljalo več kot 250 udeležencev – večina teh preko spleta – je osvetlila, kako vzgojni trendi, ki poudarjajo svobodo na račun odgovornosti, vplivajo na oblikovanje prihodnjih generacij voditeljev in družbe kot celote.
Osrednja tema okrogle mize je bila problematika permisivne vzgoje, ki pogosto pomeni pomanjkanje jasnih meja in strukture pri vzgoji otrok. Dr. Zalokar je permisivno vzgojo označila za »sistemsko past«, ki otrokom preprečuje razvoj notranje samodiscipline. Posledično taki posamezniki težko nadzorujejo svoja čustva in odločitve, kar dolgoročno vpliva na sposobnost delovanja v skupnosti. Zalokarjeva je opozorila na grožnjo, ki jo takšna vzgoja predstavlja za družbene vrednote in integriteto skupnosti ter poudarila, da je potrebna redefinicija vzgoje.
Na njene ugotovitve se je navezala mag. Kolenko, ki je problematiko osvetlila s praktičnega vidika šolskega sistema. Dodala je, da permisivna vzgoja brez jasnih meja otroke poškoduje in povzroča dolgoročne negativne posledice v družbi, kot so neprilagojeno obnašanje, nespoštovanje in pomanjkanje vrednot. Poudarila je nujnost odločnega vzgojnega ukrepanja tako doma kot v izobraževalnih institucijah. Šola lahko deluje kot amortizer domačega okolja, a ima pri vzgoji vsak svoj del odgovornosti – tako učitelji, kot tudi starši.
Kako se posledice permisivne vzgoje odražajo v poslovnem svetu, je pojasnil dr. Divjak. Voditelji, vzgojeni v permisivnem okolju, pogosto izstopajo po empatiji in ustvarjalnosti, vendar se težje spopadajo z odgovornostjo, disciplino in spoštovanjem rokov. Takšni posamezniki so lahko uspešni v bolj fleksibilnih okoljih, kot so start-up podjetja, vendar pa v strukturiranih organizacijah potrebujejo dodatno podporo. Dodal je, da je te pomanjkljivosti mogoče omiliti s strukturiranimi intervencijami, ki spodbujajo razvoj samo-učinkovitosti, odgovornosti in vztrajnosti.
Vuk je ponudil pogled iz gospodarstva. Poudaril je, da podjetja danes potrebujejo vodje, ki so avtentični, se znajo hitro prilagajati in povezovati različne generacije z vrednotami, kot so odgovornost, delavnost in sodelovanje. Po njegovem mnenju bo »pravi vodja prihodnosti znal svobodo povezati z odgovornostjo ter združiti ljudi, tehnologijo in vizijo v skupno zgodbo.« Ključnega pomena je zgled, ki ga daje vodja svojim sodelavcem.
Razprava pa ni ostala zgolj pri analizi problematike, temveč je ponudila tudi možne rešitve. Dr. Grajfoner je izpostavila vlogo coachinga pri razvoju voditeljev. Coaching omogoča, da bodoči voditelji presežejo omejujoče vzgojne vzorce in razvijejo psihološko zrelost, ki je potrebna za avtentično vodenje. S pomočjo tega pristopa se po njenih besedah gradijo bolj zavestni, odgovorni in empatični voditelji, ki so sposobni graditi močne in psihološko odporne ekipe.
Okrogla miza je pokazala, da permisivna vzgoja ni zgolj akademski problem, temveč izziv, ki se dotika temeljev naše družbe. Strokovnjaki so se strinjali, da je potrebno ponovno vzpostaviti ravnovesje med svobodo in odgovornostjo, pri čemer morajo aktivno sodelovati vsi, ki soustvarjajo družbo – od staršev in šolskega sistema do podjetij.
DOBA Fakulteta je s tem dogodkom znova potrdila svojo zavezanost interdisciplinarnemu povezovanju, odzivanju na družbene potrebe in odprti razpravi o tem, kakšno prihodnost želimo oblikovati – ne le kot izobraževalna institucija, temveč kot del širše skupnosti, ki prispeva k razvoju odgovorne in odporne družbe.
