Najboljša magistrska naloga s potencialom inovacije v letu 2022

Kako pomagati osebam z disleksijo v današnjem času? Osebe z disleksijo, zlasti otroci, so v obdobju izobraževanja večkrat spregledani – kako jim lahko pomaga e-izobraževanje?

Na ta izziv je odgovorila diplomantka programa Inovativni menedžment v sociali in izobraževanju, Urška Križnik, mag. inov. menedž. v izob., v svoji magistrski nalogi pod mentorstvom izr. prof. dr. Lee Bregar in somentorstvom doc. dr. Milene Košak Babuder. Z veseljem predstavljamo njeno magistrsko nalogo, ki je bila izbrana kot najboljša magistrska naloga s potencialom inovacije v letu 2022.

Disleksija je med specifičnimi učnimi težavami najbolj raziskana, a še vedno veliko staršev in učiteljev ne prepozna dovolj zgodaj simptomov, ki lahko zaznamujejo otroka za vse življenje. Ravno v tem najobčutljivejšem obdobju potrebujejo otroci, ki imajo disleksijo, pomoč in podporo. Zgodnje odkrivanje disleksije je izjemnega pomena za razvoj zdrave osebnosti in otrokov napredek pri učenju. Zato je v magistrskem delu, ki ga je poimenovala Zasnova programa e-izobraževanja za pomoč osebam z disleksijo – EIPOD, pripravila zasnovo programa e-izobraževanja, ki bo v pomoč staršem otrok z disleksijo. Namenjen je staršem otrok do petega razreda osnovne šole, vanj pa se lahko vključijo tudi vsi drugi, ki jih ta tematika zanima oziroma se želijo opolnomočiti na področju disleksije. Tečaj je v obliki MOOC-a, ki je najbolj razširjena oblika odprtega izobraževanja in omogoča veliko število hkratnih udeležencev, nima vstopnih pogojev in je brezplačen za vse udeležence.

Raziskovalna strategija pričujočega magistrskega dela pretežno temelji na kvalitativnem pristopu, ki izhaja iz psihološke in didaktične teorije disleksije in e-izobraževanja, na kvalitativni opredelitvi zasnove modela e-izobraževanja ter empiričnem preverjanju njegove ustreznosti s stroškovnega vidika. Temelji tudi na kvalitativni evalvaciji s fokusno skupino potencialnih uporabnikov programa.

Fokusna skupina, ki je bila sestavljena iz otrok z disleksijo in staršev otrok, ki imajo disleksijo, je dala jasen signal, da se o disleksiji in njenih simptomih premalo ve. Tako na nivoju šole kot med starši samimi. Zato so bili enotnega mnenja, da je EIPOD dobrodošel tečaj, ki bo na enostaven in multisenzoren način pomagal prepoznati simptome disleksije dovolj zgodaj in hkrati opolnomočil starše do te mere, da bodo lahko svojim otrokom v podporo, jih spodbujali, razumeli ter sprejeli njihov način učenja.

Urška Križnik po razglasitvi njene naloge za najboljšo nalogo v 2022:

Magistrsko delo z naslovom Zasnova programa e-izobraževanja za pomoč osebam z disleksijo EIPOD, posvečam vsem otrokom, ki imajo disleksijo (teh je približno deset odstotkov) in njihovim staršem. Na podlagi lastne izkušnje vem, kako pomembno je, da se dovolj zgodaj prepoznajo znaki in simptomi disleksije in kako pomembno je, da se otroke podpre in se jim nudi  podpora pri premagovanju izzivov in ovir, ki jih le-ta s seboj prinaša.

Glavni cilj magistrskega dela je bil zasnovati program e-izobraževanja za slovenski prostor, s katerim bodo starši ter preostala (laična) javnost dobili konkretne informacije in napotke, kako pomagati otroku z disleksijo skozi izobraževalni proces. Program je namenjen staršem otrok do petega razreda osnovne šole, je prostodostopen in brezplačen. Zasnovan je v obliki MOOC-a, ki je najbolj razširjena oblika odprtega izobraževanja. Tečaj, ki je razdeljen na pet učnih enot, ima kratke in pestre vsebine, bogat je z multimedijskimi vložki, ki se prepletajo skozi pisna gradiva, nudi tudi interaktivno digitalno zgodbo in test, s katerim lahko starši preverijo, ali obstaja verjetnost, da ima otrok simptome disleksije. Vsa nadaljna testiranja opravi strokovni štab na šoli ali na centrih, kjer se ukvarjajo s testiranjem otrok za učne težave. EIPOD ima za udeležence zelo pomembne lastnosti, in sicer: prožnost v času, kraju, vsebini in tempu izobraževanja, ki jo v največji meri omogoča kakovostna zasnova. Je enostaven, kratek, z dobro premišljenimi vsebinami, ki so staršu lahko v pomoč takoj. Nudi tudi diskusijski forum za starše ter Forum spodbud, na katerem lahko otroci izmenjujejo izkušnje in strategije učenja med seboj.

Vesela sem, da je Komisija za izbiro najboljše magistrske naloge s potencialom inovacije prepoznala sporočilnost, ki jo v sebi nosi naloga. Pomembno je opolnomočiti čim več deležnikov, ki sodelujejo v procesu izobraževanja otrok z disleksijo. Še bolj pomembno pa je, da se odstrani etiketa, da so otroci z disleksijo drugačni. Niso. Samo učijo se drugače.

Še posebej bi rada poudarila tole: deset procentov šolajočih se otrok in njihovih staršev ali skrbnikov potrebuje tri osnovne stvari: informacijo, nasvet in konkretno pomoč. EIPOD lahko zagotovi informacijo in nasvet. Konkretna pomoč je nato že v domeni strokovnjakov.  Raziskava je pokazala potrebo po nadaljnjem ozaveščanju laične javnosti, se je pa med samim raziskovanjem velikokrat pokazala tudi tendenca po ozaveščanju učiteljev. Z nalogo želim nagovoriti tudi njih,  ko bodo v razredu imeli otroka, ki bo do rezultata prišel po drugi poti, kot je predpisana. Ki lažje bere gradivo, ki je napisano v Arielu, Verdani ali Calibriju. Ki je ustvarjalen. Razmišlja izven okvirjev. In rešitve najde s pomočjo vtisov in intuicije. Tak otrok ni drugačen, ni len in ni neumen. Tak otrok premika meje razvoja, spreminja in ustvarja boljši svet. In ima na razpisu za delovno mesto pri NASI  bistveno prednost pred ostalimi. Na tem mestu se še enkrat iz srca zahvaljujem prof. dr. Bregarjevi, ki me je s svojim bogatim znanjem in izkušnjami navdihovala ter usmerjala ves čas nastajanja naloge. Iskrena hvala tudi doc. dr. Košak Babuderjevi, ki me je opolnomočila s področja disleksije.

Zahvala gre tudi naši DOBI, ki nam, študentom nudi tak način študija, da lahko rastemo, se razvijamo, predvsem pa krepimo svojo inovativnost ter ustvarjalnost. Iskrena hvala še enkrat!

V mesecu decembru je Komisija za izbiro najboljše magistrske naloge s potencialom inovacije med 14 najvišje ocenjenimi nalogami izbrala najboljšo. Komisijo so sestavljali trije člani: prof. dr. Boris Cizelj, doc. dr. Tomaž Klobučar in doc. dr. Branko Škafar.

Nekaj izjav članov komisije:

»Izbrana tema je aktualna in zelo pomembna glede na število otrok z disleksijo v Sloveniji, saj so rezultati neposredno zanimivi za več deset tisoč oseb (starši, učitelji, mladostniki, laična javnost).«

»Avtorica predstavlja to problematiko izjemno sistematično in razdela, kako bi bilo treba usposobiti učitelje in starše, da lahko prizadetim otrokom učinkovito pomagajo. Kot opozarja, je to posebej aktualno v dobi digitalizacije in učenja na daljavo.  Poleg obdelave bogate tuje in domače literature  (88 virov) je opravila zelo zanimiv razgovor s fokusno skupino, katerega rezultate je dobro interpretirala.«

»Uporabnost in izvedljivost programa v praksi se kažeta tudi v podrobnostih opisa učnih enot in konkretne rešitve ter predstavljenih stroškovnih izračunih. Magistrska naloga vsebuje jasne informacije, katere aktivnosti so potrebne za sam razvoj in izvedbo programa v praksi.«