Na DOBA Fakulteti je v torek, 15. septembra 2026, potekala okrogla miza Vzgoja danes – delovna kultura jutri: Ali permisivnost oblikuje novo generacijo zaposlenih?, ki je povezala poglede psihologije, raziskovanja, mladih in gospodarstva. Sogovornice so razpravljale o tem, kako vzgoja, izobraževanje in družbene okoliščine vplivajo na mlade ob njihovem vstopu na trg dela ter kakšno vlogo imajo pri tem delodajalci.
Razprava je pokazala, da generacije Z ni mogoče opisati s preprostimi oznakami, kot so »razvajena«, »preobčutljiva« ali »manj ambiciozna«. Mladi želijo več avtonomije, fleksibilnosti, smisla pri delu in kakovostnih odnosov, hkrati pa tudi stabilnost, možnosti razvoja in jasne povratne informacije. Uspeha zato ne povezujejo nujno le z napredovanjem po hierarhični lestvici, temveč tudi z zanimivim delom, finančno varnostjo, ravnovesjem ter kakovostnim življenjem.
Dr. Leonida Zalokar, bivša direktorica Strokovnega centra Planina pri Postojni, je opozorila, da za permisivno vzgojo ni značilno pomanjkanje ljubezni, temveč predvsem pomanjkanje meja. Izpostavila je tudi pojav »staršev kosilnic«, ki otrokom poskušajo odstraniti ovire in frustracije.
Po njenem mnenju razvoj brez soočanja z naporom, ovirami in neuspehi ni mogoč, zato je pomembna vzgoja, ki združuje odnos in podporo z jasnimi mejami, pričakovanji in odgovornostjo.
Dr. Adela Černigoj, visokošolska učiteljica na DOBA Fakulteti in raziskovalka na področju psihologije, pa je opozorila na nevarnost posploševanja značilnosti celotne generacije. Mladi danes o duševnem zdravju govorijo bolj odkrito, kar je mogoče razumeti tudi kot posledico zmanjševanja stigme, njihovega odnosa do dela pa ne moremo ločiti od starosti in družbenih okoliščin, v katerih odraščajo. Kot je poudarila:
Če želimo jutri zaposlene, ki bodo hkrati odgovorni in avtonomni, jim danes ne smemo odvzeti niti avtonomije niti odgovornosti.
Pogled mlade osebe ob vstopu na trg dela je komentirala Lana Helena Grujič iz podjetja SAVA INFOND, ki je poudarila pomen praktičnih izkušenj že med študijem, saj samo teoretično znanje ne omogoča pravega »vpogleda v dejansko delo.« Pri prvih delovnih izkušnjah sta po njenem mnenju posebej pomembna mentorstvo ter odprta komunikacija tudi o napakah in izzivih. Mladi pričakujejo več fleksibilnosti pri organizaciji dela, vendar to ne pomeni manjše pripravljenosti prevzemati odgovornost.
Tudi Anisa Faganelj, vodja HR v podjetju Income Leone in kadrovska managerka leta 2021, je opozorila, da se pogovor o mladih prepogosto začne z vprašanjem, »kakšni so ti mladi«. Organizacije morajo po njenem mnenju iskati načine sobivanja različnih generacij ter mladim jasno predstaviti ne le, kaj morajo narediti, ampak tudi zakaj je njihovo delo pomembno. Poudarila je:
Generacija Z je drugačna, ampak drugačna po naših merilih. Menim pa, da je fenomenalna generacija.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi izobraževanju. Sogovornice so poudarile pomen praktičnega dela in konkretnih projektnih nalog, razvoja kritičnega razmišljanja ter premišljene uporabe umetne inteligence. Fakultete se morajo ob tem vprašati, kakšne diplomante želijo poslati v svet dela in s katerimi znanji, kompetencami ter izkušnjami jih lahko na ta prehod najbolje pripravijo.
Razprava je tako pokazala, da vprašanja generacije Z ni mogoče reševati niti zgolj s prilagajanjem mladim niti z zahtevo, naj se prilagodijo prejšnjim generacijam. Ključ ostaja ravnotežje med avtonomijo in odgovornostjo, podporo in jasnimi pričakovanji.
Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakultete in moderatorka okrogle mize, je razpravo sklenila z mislijo, ki povzema njeno ključno sporočilo:
Čaka nas veliko izzivov, kar pa ne pomeni, da moramo zniževati pričakovanja, da pridemo do skupnega cilja.
